Ravnovesje

Asociacije na ravnovesje so razmerja, odnosi, horoskop (tehtnica). Ljudje večinoma vsega, kar se nam dogaja skušamo uravnovesiti. Razmišljamo in tehtamo kaj je pomembnejše: kariera ali družina, ljubezen ali prijateljstvo … nekaj časa tehtnica lahko drži ravnovesje, slej ko prej pa se prevesi na eno stran.

Velikokrat razmišljam o tem ali je moje življenje uravnoteženo. Na splošno bi rekla, da je. Moje želje za prihodnost niso zahtevne. Želim si imeti dobro življenje, obkroženo z ljubimi ljudmi. Ne zanima me kopičenje denarja ali sprejemanje odgovornosti, ki nenehno spremljajo tak življenjski stil. Imam povsem racionalne razlage zakaj ne potrebujem luksuza.

V zadnjem času sem bila srečna. Moje življenje se je končno umirilo, bila sem zadovoljna, brez skrbi, I. izguba službe pa je zamajala ta mir in brezskrbnost.

Strokovnjaki pravijo, da je izguba službe v psihološkem doživljanju oblika žalovanja. Z Ž. sva bila prejšnji dan na kavi in žalosti me, da ne razume moje situacije. Njemu je služba pač služba, zaprta vrata pa priložnost za nove izzive. Se strinjam v eni meri, a stvari niso tako preproste kot se zdijo na prvi pogled. Služba dandanes ne pomeni le osnove za preživetje, temveč z leti postaja tudi pomemben del posameznikove identitete. Ne gre le za izgubo službe, temveč tudi za izgubo samospoštovanja, občutka, da o nečem ne moremo več odločati. Strinjam se z Ž., da služba naj ne bi bila najpomembnejši del posameznikove identitete, toda dejstvo je, da dobra služba spodbuja aktivnost, razumevanje s sodelavci pa pripomore k občutku pripadnosti. Simbolično zaposlitev pomeni, da je človek družbi koristen in potreben.

I. ni vrgel puške v koruzo in veva, da ni konec sveta zaradi tega. A jezna sem na vse okoli sebe, ker so tako indiferentni ter nerazumevajoči. Ah, bo že, saj je samo služba, pravijo. Od nikogar ne pričakujem usmiljenja, toda vsaj malo zanimanja, konstruktivnega pogovora ali razumevanja svojih bližnjih in prijateljev pa bi pričakovala. Tako sem dobila dodatno potrditev, da ljudje v večini mislijo le nase, kar me sploh ne bi smelo presenetiti. A me je. In včasih se "ah, bo že" ne uresniči.