nedelja, 28. november 2010

Adventni čas

Začel se je adventni čas in s tem priprave na božič. Z mami sva zjutraj odšli v gozd po veje in mah, da bova naredili dekoracije. Letos nimam nobenih idej in tudi ustvarjalnost me je zapustila. Česarkoli se lotim mi ne uspe. A vsaj nisem več slabe volje kot pred dnevi, kajti vsaj trudila sem se nekaj ustvariti. Moj adventni venček je pravzaprav smešen, ker je tako zelo preprost in enostaven. Je pa moj in bolj kot ga gledam bolj mi je pri srcu.
Zunaj močno sneži in uživam v gledanju snežink. Po vsej verjetnosti se bom lotila izdelovanja voščilnic, kajti če se bom predolgo obotavljala, me bo povozil čas.


Nakupovanje

Čeprav je bil svetovni dan brez nakupov, sem se s starši odpravila v šoping. Slabe vesti zaradi tega nisem imela, ker sicer ne nakupujem v smislu, da bi vikende preživljala v nakupovalnih centrih. Moji nakupi so izključno koncentrirani v času po službi v primeru, da kaj potrebujem ali česar zmanjka. Bliža pa se rojstni dan mojega nečaka in drugih decembrskih obdarovanj, zato sem današnji dan izkoristila za nakupovanje. Kot skoraj vedno do sedaj sem bila razočarana, ker kljub poplavi vseh stvari nisem našla primernega darila in odšla domov praznih rok.

Edini nakup, ki je bil vreden svojega namena je bil tekoči puder, ki si ga kupujem že dlje časa, pa me je njegova cena vedno odvrnila od nakupa. Sploh v času ko je I. brez službe, imam slabo vest, če si privoščim kaj dragega ali pa nekaj, česar niti ne potrebujem. Mami se je ponudila, da plača polovico cene in pri tem zelo vztrajala, zato se nisem preveč branila.

Priznam, da sem pred I. izgubo službe nakupovanje jemala precej bolj za zabavo kot sedaj. Kupovala sem stvari na zalogo, sploh kozmetiko in tega sem se sedaj odvadila, na kar sem ponosna. Sedaj imam en šampon, en losjon, prej pa so bili v omari vsaj trije ali več. Tudi hladilnik je precej bolj prazen kot včasih, pa ne zato, ker ne bi imela denarja, a prej sva veliko stvari vrgla stran, ker so se pokvarile. Ponosna sem nase, da ne padam pod vpliv potrošniške družbe in znam živeti skromno. Nikoli pravzaprav ne potrebujemo toliko stvari, kot mislimo, da jih moramo imeti.


sobota, 27. november 2010

Zimsko veselje

Nič kaj pretresljivo novega se ne dogaja zadnje čase, zato sem bila zelo vesela prvega snega, ki nas ni pustil ravnodušne. V moji pisarni so ogromna okna in lepo je bilo opazovati velike snežinke. Danes sem z atijem na vrtu pospravila zeleno in radič, svojo igrivost pa pokazala s snežakom.
Po dolgem času smo včeraj s kolegi iz službe šli na bowling, kljub temu, da sem kar precej oklevala, saj so zimske razmere bile precej nerodne. Iz službe domov sem potrebovala štiri krat več časa kot običajno. Po izkušnjah iz prve roke smo slišali, da so ceste v prestolnico dobro očiščene in smo temu namensko šli bowlat. Bilo je fajn, sploh zato, ker ni bilo gužve. Očitno so se vsi zbali prvega snega.





ponedeljek, 15. november 2010

Šatuljice za nakit

Če bi želela ves nakit imeti v škatlicah, bi mi na poličkah zmanjkalo prostora, zato je večina ogrlic in uhanov pospravljenih v večjih škatlah v predalu. Na vidnem mestu v dnevni sobi pa hranim nekaj meni dragih škatlic:
Žabica mi je poklonila dve škatlici, prva je iz Londona, druga pa je ročno izdelana z meni najljubšim simbolom, kačjim pastirjem.
Ž mi je podaril ljubko, cvetlično škatlico, ki jo je videl na bolšjaku v Poreču. Le kakšno zgodbo nosi šatuljica? Asociira me na dame iz 20. stoletja ...





Ob posebni priložnosti sem dobila od tete in sestrične tudi čudoviti škatlici, ki jih danes hranim na polici:




torek, 09. november 2010

Nove knjige

Vsake toliko časa si kupim nekaj za dušo. Tokrat sem si kupila paket slikarskih knjig iz Nemčije. Čeprav imam slabo vest, ker I. nima službe in zapravljam po nepotrebnem, sem se neznansko razveselila današnje pošiljke. Frido bom predala naprej prijateljici T., ki je nora nanjo, sama pa bom obdržala Chagalla in Boscha. Že samo ob listanju me spremljajo razni vzkliki navdušenja kakšni mojstri so bili. Bosch ima toliko detajlov, da se ti kar meša ko jih gledaš, Chagall ima svoje nadrealistične motive ... oh preljuba umetnost :)


Pravzaprav nisem vedela kaj pričakovati, ko sem kupila Simple Diary. Po vsej verjetnosti ga bom obdržala zase. Nastanek ideje dnevnika je povezan z avtorjevim prepričanjem, da imamo preveč informacij, katerim dajemo premalo pomena in dnevnik z določenimi vprašanji ohranja te pomene, kadar pozabiš kaj te osrečuje. Prelistala sem ga le na hitro in zasledila kup vprašanj, ki so mi dale misliti, da bi bilo potrebno pogledati globlje vase. Da pišem blog je vsekakor dobra vaja za spoznavanje sebe, včasih pa potrebuješ tudi spodbude od drugje in Simple diary bo vsekakor nekaj, kar bo prevetrilo moje misli in, ki jih bom seveda delila z vami.


Nazaj k jogi

Septembra sem bila polna idej kaj bi lahko trenirala, sedaj pa iz tega ni nič in obiskujem le tečaj nemščine. Ker imam ogromno sedečega dela in me je ponovno začela boleti hrbtenica sem začela doma prakticirati jogo in vaje za hrbtenico. I. mi je naredil razpredelnico kamor zapisujem svoje vaje, kajti to je trenutno edina motivacija, da naredim kaj zase. Rada imam šport, a sem velikokrat prelena. Čeprav se bolje počutim po vsaki vadbi, hitro zapadem v lenobnost. Zato bo tabela dober nadzornik mojega zdravja. Bolj bo prazna, slabše se bom počutila in obratno.
Kadar vadim jogo si prižgem solno lučko, ki pozitivno vpliva na moje počutje. Ta svetloba me pomirja, navdihuje, daje mi topel in domač občutek, zato tudi z I. največkrat ob tej svetlobi gledava filme. Zdi se mi, da povsem spremeni najin kotiček.


nedelja, 07. november 2010

Neuspelo ustvarjanje

Letošnje leto mi primanjkuje ustvarjalne žilice. Želim ustvarjati, pa mi ne gre od rok. Česarkoli se lotim mi ni všeč. Včasih pride kakšno leto, ko bi si želeli, da ga ne bi bilo.
Velikokrat sem razmišljala o tem ali je smiselno imeti poklic, ki je hkrati tvoj hobi. Vse bolj ugotavljam, da ne. Če bi se recimo preživljala samo z umetnostjo bi to leto životarila, kajti nikakor ne najdem navdiha. Zadnje čase tudi pisati ne znam več. Kot bi imela povsem prazno glavo, nobene ideje, nobene zagnanosti ...
Danes sem ustvarjala voščilnice, pa nisem zadovoljna. Zares so bedni zadnji dnevi, depresivni, melanholični.