sreda, 28. november 2012

Makovo polje

Pa je končano moje impresionistično makovo polje, čeprav bi se po oceni mentorja še dalo dodelati. Najbrž je težko biti mentor slikarstva, kajti ljudje imamo zelo različne poglede na umetnost. Meni je všeč eno, mentorju drugo, ko že mislim, da sem končala, on vidi še mnogo popravkov. Učne ure so zato kar naporne, saj nikoli ni dovolj dobro ... že res, da ne smeš biti takoj zadovoljen in da te nepopolnost vodi v še več truda. Toda ko misliš, da si prišel do zadnje faze - da je delo končano - bolje, da odnehaš, kajti lahko gre le na slabše, pa četudi mentor meni drugače.
Pomembno je, da si sam zadovoljen in meni je slika zelo všeč.
 
 

četrtek, 22. november 2012

Martinovanje

Ne vzamem si časa za blog, pa še neke tehnične težave so se pojavile na mojem blogu, kar me še dodatno demotivira. November se približuje koncu, je v znamenju praznovanj. Martinovo je že mimo, ki smo ga preživeli v družinskem krogu. Na splošno je počutje sivo in megleno, kot vreme. Morda bo december bolj vesel.
 
 

četrtek, 08. november 2012

Darilce zase in zanjo

Ob iskanju darila za mojo ljubo prijateljico sem odkrila unikaten nakit, kateremu se tudi sama nisem mogla upreti. Obe s prijateljico obožujeva ptičke in kar naenkrat se mi zdi, da je ponudbe nakita, bižuterije s temi motivi ogromno. Tako sem kupila nekaj zase in zanjo, kombinacija čipke in najinega najljubšega motiva bo posebno darilce in upam, da ji bo všeč. Ker je edinstvena, moja edina prijateljica iz otroštva in menda sem edina oseba, s katero lahko gre na potovanje - če to ni kompliment! - in ko moje dete malce zraste upam, da naju čaka kakšna popotniška destinacija.
 

 

sobota, 03. november 2012

Dolgočasen mesec

November je najbolj dolgočasen mesec, kljub temu, da poznam ogromno ljudi, ki ta mesec praznujejo rojstni dan. Razen martinovanja se mi zdi najbolj pust, beden mesec v letu. Januar je mesec miru, ko si odpočijem od preteklega leta in se čistim, tako duhovno kot telesno - sem polna optimizma, načrtov in idej, četudi jih kasneje nikoli ne uresničim. Sedaj je januar zame še bolj poseben, ker moja punčka praznuje rojstni dan.
Februar je moj mesec, ker sem bila takrat rojena, pa valentinovo in maškare so tu. Marec je znanilec pomladi in vsak topel dan mi pričara nasmeh, veselim se prihajajoče pomladi. April je podoben novembru, lahko bi ga označila kot mesec pričakovanj. Zdi se mi, da cel april pričakujem maj, ker je z majem ponavadi povezan razcvet v naravi kot tudi v srcu. Vse brsti, žvrgoli.
Poletni meseci so poglavje zase, le kdo ni vesel dolgih dnevov, toplih noči, morja, hladitve v jezerih in rekah, izletih takšnih in drugačnih. September praznujejo moji dragi, grozdje zori in vinska pobočja so čudovita. Oktober je mesec barv, kostanja in gob. Vedno znova sem očarana nad pisanostjo in barvitotjo gozda ter drevoredov. Potem pa pride november, dan mrtvih, megle in sivine. Mislim, da me prav tako kot april pokonci drži le pričakovanje decembra. Le-ta je poln vzdušja, norega tekanja sem in tja, čas kuhanega vina, vonja po cimetu, druženja. Če bi morala izbrati najljubši mesec, bi morda izbrala prav december. Čas ustvarjalnosti, opojnih dišav, druženja v krogu domačih, druženja z najboljšimi ljudmi, vsekakor čas ljubezni, povezanosti, prazničnosti.