nedelja, 24. februar 2013

Vesolje ima načrt

Vesolje ima že vnaprej začrtano pot, za vsakega od nas. In vedno je prav, četudi se zdi v nekem trenutku grozno, neprijazno. In kadar čutimo, da še ni povsem dobro, pomeni, da zgodba še ni zaključena. A nekoč bo.
 
V naša življenja vstopajo ljudje, z nekaterimi ostanemo povezani vse življenje, z nekaterimi le za obdobje. In potem gredo, nikoli jih ne vidimo več. Včasih se zgodi to povsem spontano, včasih pa moramo zavestno prekiniti stike - kajti mnogokrat ne moremo ostati povezani, če dva svetova živita na povsem drugačni valovni dolžini. Kadar ni skupnih občutkov, skupnih doživetij, zgolj in le spomini, je bolje, da vsak svet živi le zase. Spomini so krasni, a ti še nikogar niso osrečili.
In ko se odločiš, da potegneš črto v svojem življenju se vesolje že odloči pred teboj. Namenilo ti je vse pogoje, da uresničiš svoj načrt. In ja - je osvobajajoče - rešiti se čustvenih bremen, za katera sprva sploh nisi vedel, da to so. Šele ko jih ni, se zaveš da so bila pretežka.

In lahko svobodno zakorakaš naprej, v novo zapadli sneg ter v novo obdobje življenja, ki ti ga vesolje namenja.

sreda, 20. februar 2013

Sovice

Se vam zgodi, da vam neka stvar postane všeč in jo potem videvate vsepovsod? Najprej sem imela obsesijo na žirafe, nato na kačje pastirje, zatem pa na ptičke. Kamorkoli sem šla, sem jih zagledala in jih nemudoma želela imeti, bodisi v obliki skodelic bodisi kot nakit, nogavice, majice. Trenutno sem zagreta za sovice, razlog pa je moja hčerka, ker smo jo začeli klicati Čuk, Sovica, kajti ponoči ne spi najbolje. Tako zelo so mi prirasle k srcu in sedaj jih videvam vsepovsod. Celo moja dobra prijateljica je povsem nora na sovice in mi je podarila eno izmed njih.
 
Zadnje čase kar precej brskam po spletu in ugotavljam koliko ustvarjalnih ljudi živi pri nas. Kar ne morem se načuditi in veselo naročam nakit, zase in za darilca. Potem me zgrabi, da bi tudi sama kaj ustvarjala, sanjariti začnem o spletni trgovinici ali še bolje v trgovinici v živo ... potem pa me hitro strezni, ko nimam prostora, da bi kam odložila svoj slikarski material ... in tako upanje prelagam v prihodnost - ko bomo nekoč v večjem stanovanju. Do takrat pa si bom oči pasla s spletnimi umetninami.

 

sobota, 16. februar 2013

Zimska pravljica

Zima pričara posebno vzdušje. Lepo je ko sneži in skozi okno opazuješ ples snežink. Lepo je ko posije sonce in se pokaže modro nebo. Lepo je, ko se sneg lesketa in blešči v oči. Lepo je ko se greš z otrokom sankat in navdušeno sopica po neshojenem snegu ... in pred sabo zagledaš konje, ki gazijo v sveže zapadel sneg. Kot v pravljici. A da le ne bi zima trajala predolgo ...
 



 

sobota, 02. februar 2013

Vrbanov vrh

Zadnje čase so vse knjige, ki jih želim prebrati iz knjižnice, izposojene. Večere pa rada preživljam v družbi dobre knjige. Vedno mi je bilo škoda časa za televizijo in nikoli nisem razvila koncentracije, potrebne za sedenje pred televizorjem. Postanem nemirna, misli mi uhajajo drugam in zelo težko se osredotočim, da kakšno stvar pogledam do konca. Pa to sploh ni v mojem karakterju - kar začnem, vedno dokončam, le televizija mi povzroča težave.
Doma sem imela knjigo Vrbanov vrh in pogosto se zgodi, da kupujemo preveč knjig, ki jih potem niti ne uspemo prebrati. Knjiga je zelo berljiva, zgodba je življenjska, preprosto lepa, pristna, čuteča. Govori o mami samohranilki, ki se zaplete za eno noč s starejšim gospodom, prav tako pa se okrog tistega časa, na neki zabavi prebudi v pijanem stanju zraven temnopoltega moškega. Sedaj ni prepričana čigav je otrok in svet se ji sesuje, sploh ker družba v tistem času ni sprejemala mater samohranilk, kaj šele, da bi rodila mulata. Tako se zgodba razvija in razplete ... zgodba me je ganila, ker je v njej mnogo razmišljanj na temo mama/otrok, kaj premore materino srce in kako pomembno je, da otroku dajemo ljubezen, ne glede na to od kod izvira. Govori tudi o tem kako se otroška srca hitro strejo, kako pazljivi moramo biti s svojimi dejanji kot tudi besedami.
 
 

Ingver in cimet

Ingver in cimet sta moja popotnika v letošnji zimi. Korenini ingverja odrežem nekaj koščkov, ki jih kuham v vrču vode. Okus je rahlo pekoč, je pa izredno zdravilen in pomaga proti kašlju ter prehladu. V skodelico potresem še malce cimeta in vuola - bacilov ni več :)