8.marec

Zbudila sem se turobno. Že prvi trenutki v službi me niso navdajali z veseljem in tak je minil preostanek dneva. Zjutraj je prišel Ž. in mi prinesel vrečko, v kateri je bila škatlica s črnim čajem, kot darilo za 8.marec. Prva misel je bila: poznava se že toliko časa, pa saj ve, da ne maram črnih čajev. In tako sem tudi odreagirala. Bilo mi je hudo, ker v škatli sploh ni bil čaj, temveč šal, jaz pa sem že vnaprej sodila in bila celo nehvaležna.

Tudi direktor se je zelo izkazal in nam izbranim ženskam podaril vrtnico ter vsaki nekaj svojega. Meni set make up-a, ker imam menda vedno tako lepo naličen obraz. Njegova pozornost in darežljivost me je izjemno presenetila, sploh ker velja za človeka, ki ne kaže pretirano svojih čustev.

Kljub temu, da sem tudi druge ženske razveselila s čestitkami, ki sem jim jih poslala, pa je bil moj 8.marec dan za pozabo. Namreč, I. je izgubil službo in sedaj naju čakajo naporni dnevi. Hudo mi je zanj, ker je rad delal to kar je in težko ga vidim razočaranega, žalostnega, nemočnega. Ko bi se vsaj vse dobro izteklo. Trenutno je moja prioriteta, da mu stojim ob strani in pomagam, čeprav vem, da bo težko, saj je občutljiv in razdražljiv. Toda v dobrem in slabem, četudi ne na papirju ...