Denar

Ja ja, denar ni vse ... če kdo, sem jaz tista, ki mi materialne dobrine ne pomenijo dosti. Rada sem sicer lepo oblečena, a nikoli ne zapravim veliko denarja za cunje, rada imam kvalitetne parfume, a tudi te si kupim enkrat na dve leti, rada imam lično kozmetiko, a tudi pri tem sem varčna.  Četudi ne opravljam poklica, za katerega sem bila šolana, sem v službi zadovoljna, le plačilo je bolj klavrno. Največ na svetu mi pomenijo družina, dobri odnosi, denar pa mi je bolj kot ne zadnja briga. Nikoli nisem bila v minusu, nikoli pa si tudi nisem privoščila razkošnih potovanj, avtomobila itd. A kljub temu se vse začne in konča pri denarju.

Sedaj ko sem si ustvarila družino, imamo željo po večjem stanovanju. Dete bo potrebovalo svojo sobico in tudi midva z I. bova potrebovala prostor zase. Vse, kar želim od življenja je en pošten zaslužek, da se bomo lahko preselili v večje stanovanje. A vedno znova padem v slabo voljo, celo obup, ko gledam cene nepremičnin in potem svojo plačo. Težko je. Če nimaš podpore ali pomoči staršev enostavno ne gre, vsaj s takimi plačami ne kot jih imava midva.

Tako so pomladni sprehodi velikokrat usmerjeni v misli kako drastično bo potebno poseči v varčevanje, kljub temu, da si že sedaj skoraj nič ne privoščimo. In mnogokrat kar ugasnem računalnik, če najdem kakšno stanovanje, ker začnem realno ocenjevati situacijo. Še bolj pa postanem jezna, ker se cene po regijah tako razlikujejo. Večne dileme - z I. imava oba službo v istem kraju, zato je smiselno, da si stanovanje poiščemo tu naokoli. A cene so enkrat dražje napram recimo v V Sloveniji. Imam prijateljico, ki živi v V delu in so si kupili zelo luštno stanovanje, a za pol manj denarja kot bi ga kupili tukaj. A s partnerjem imata srečo, ker sta oba tudi tam našla službo. Če bi takšne cene bile tudi tukaj, ne bi bil tak problem. Tako pa ... v tem postu ne ostajam prav nič optimistčna. Za soncem vedno pride dež, kaj ne.