Šik mami

Biti mama je naporno. Ostati miren, ko otrok neutolažljivo joka, nočna vstajanja, ki puščajo utrudljive posledica preko dneva, pomanjkanje časa zase ... a vse to je pozabljeno, ko vidiš, da je tvoj otrok načeloma zadovoljno bitje in ti z nasmehi ter čebljanjem vrača vso energijo, ki se je na poti med jokavo tolažbo izgubila.

Četudi se na starševstvo prej ne moreš pripraviti, dokler v rokah ne držiš otročka pa se mi zdi pomembno, da se že prej zavedaš kako bo tvoje življenje drugačno. Interesni hobiji bodo potisnjeni na stran za nekaj let, branje knjig ali gledanje filmov se bo občutno zmanjšalo in če si pripravljen to sprejeti, nimaš tolikšnih težav kasneje. Poznam kar nekaj mamic, ki morda niso bile na to pripravljene in se jim zdi, da je življenje obstalo. Da se vse vrti le okoli dojenčka. Pa ni tako. Kot prvo, je treba zdresirati očeta (v kolikor nisi samohranilka), da pomaga pri negi in vzgoji ter da razume, da tudi mami potrebuje čas sprostitve. A če tega ne narediš takoj, imaš kasneje težave, ker postajajo očetje nerodni, počasni in mnogo mamic nad njimi obupa, češ bom jaz hitreje in bolje opravila. Zelo zelo narobe. Tako si vso delo nakopljejo nase. Očetje so morda že res bolj štorasti, konec koncev preživijo z otroci manj časa zaradi službe, a tudi mamice moramo biti do njih malce bolj potrpežljive - trudijo se po svojih najboljših močeh. Četudi počasi, pa to ne pomeni nič slabše.

Še preden sem rodila sem vedela, da bom sama v drugem planu, dojenček pa na prvem in prav je tako. Pozornost in ljubezen sta sedaj obrnjeni nanj, da pa ne pregorim si vseeno vzamem čas zase, si privoščim sproščujočo kopel, kaj lepega kupim, kajti lepo se mi zdi, da je mamica urejena. In tudi čas si vzamem za lakiranje nohtov, četudi včasih to pomeni 15 minut manj spanca - in tiste utrujene mame že vedo kako vredno je včasih samo 15 minut. A kadar si zadovoljen v lastni koži, takrat daješ energijo tudi drugim.