Če bi bilo vsako jutro tako, bi postala pravi knjižni molj. Po prespani noči je bilo tudi jutro zelo mirno in uspelo mi je prebrati Gaudijevo knjižico. 
Prepotovala sem kar precejšen del Španije, predvsem zahod, sever in jug, ni mi pa uspelo še vzhodnega dela, znamenite Barcelone, ki ji Španci pravijo tudi lepa ženska - nasprotno od Madrida, ki je za njih moški. Madrid in njegove stavbe so arhitekturno povsem drugačnih oblik kot v Bareloni, ki je znana po Gaudijevih delih in mehkih, oglatih oblinah (zato tudi ženskega spola). 
Všeč so mi Gaudijeva dela, saj je bil pravi mojster, pravzaprav genij. Zagovarjal je barve, zatekal pa se je tudi v svet magije in pravljic, kar lahko vidimo v njegovih znamenitih gobastih kupolah. Ornamentika je po njegovem mnenju vedno bila in vedno bo barvna. Narava nikoli ne proizvede ničesar monokromatskega, barve in kontrasti so del našega življenja in tega se je Gaudi dobro zavedal, zato jih je vedno upodabljal v svoji arhitekturi. Ko podrobno opazujem njegova dela, se mi zdi skoraj nemogoče ustvariti nekaj tako čudovitega - da vse te oblike zdržijo statiko in so povrhu vsega tako estetske.
Zaenkrat moje stanovanje krasijo le spominki z Barcelone, in nekega dne si jo bomo morda ogledali vsi skupaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar