Pa smo ga dočakali. Sneg in pravi zimski mraz. Ni zime brez snega in ni zime, če ne začutim rdečih ličk in veselja ko sem zunaj, da bom kmalu smuknila na toplo in si privoščila dobro kavo.
Danes sem si privoščila polurni sprehod po snegu, punčko dala v varstvo mojim staršem, ki mi v teh mesecih vsak dan stojita ob strani in mi pomagata, da lahko počivam ter si nabiram moči od poroda. Če ne bi bilo njiju bi bila povsem izčrpana.
Naredila sem majhen krog, ker si dolgega sprehoda še ne morem privoščiti zaradi bolečin, ki me še pestijo. Z užitkom sem vonjala sneg, hodila stran s poti, da sem utirala gaz in dihala svež zrak, ki mi ga je v teh dneh primanjkovalo. V mislih pa sem imela mojo punčko in videnja kako bomo drugo leto tudi mi že vpregli sanke, po valjanju na snegu pa odšli domov na čaj in domače kekse. Lepo bo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar