nedelja, 19. februar 2012

Diši po kavi

Kava ni droga, temveč vitamin.
Ha ha, to je rek zame, ki si nočem priznati, da sem odvisna od kave. Sploh zadnje čase, odkar imam dojenčico. Včasih se mi zdi, da utrujenost, izčrpanost ublaži le dobra kava. Ne dvigne mi budnosti, temveč name deluje sproščujoče, omamno - toliko o zgornjem reku :) Čeprav bi sedaj morala piti manj kave, ker dojim, pa jo spijem še več kot kadarkoli prej. Morda tudi zato, ker sem pokonci bistveno več kot prej in se mi zdi, da ima dan več ur. Omejila sem pitje turške kave, ki jo spijem le zjutraj in popoldan.

Pred leti sem sprobavala različne kave in našla svojo najljubšo - Mingos, ki jo proizvajajo v  Bosni. Nobena arabska, ekvadorska ter slovenska se žal ne more primerjati z njo. Pijem jo že nekaj let in v tem času ni izgubila svoje arome. Včasih se zgodi, da nekateri izdelki, ki jih uživamo več let zaporedoma izgubijo svojo kvaliteto ali pa se prenasitimo okusa.
Med obroki sem se navadila na brezkofeinsko kavo in veselim se vsakič, ko pomislim, da je že čas za mojo kavo. Če to ni odvisnost ... pa kaj zato, vsakdo ima svojo drogo in kava se mi zdi še najmanjše zlo.



Ni komentarjev: