Daleč od tega, da bi se čutila Gorenjko, toda kraj v katerem živim imam rada. Moji starši prihajajo iz Štajerske in nikogar od svojih sorodnikov nimam blizu. Tudi skozi šolanja sem si vedno iskala prijatelje, ki niso bili iz Gorenjske. Nenamerno, toda vedno sem se družila s Štajerci, Ljubljančani ... kljub temu pa mi je mesto v katerem živim in njegova okolica prečudovita. Srednjeveško mesto ponuja ogromno motivov za fotografiranje, v okoliških hribih in poteh pa vedno najdeš košček le zase.
Moja tekaška pot, ki se je še nisem naveličala nudi pogled na zahodni del Kamniško Savinjskih Alp. Ne maram asfalta in najraje tečem po makedamu, zato mi je tudi pri srcu. Tečem mimo hiške, ki leži na čudoviti legi. Če bi kdaj imela hiško, bi vsekakor želela takšno lokacijo, pogled na hribe, okoli pa le naravo. Tečem mimo konj, večkrat pa jih srečam ko prosto tečejo izven ograje.
Verjamem v rek, da so kraji lepši zaradi ljudi, ki živijo v njih, toda za svoje mesto žal ne čutim tako. Če bi kdaj imela domotožje po njem, ne bi bilo zaradi ljudi, temveč zaradi vseh kotičkov, ki me napajajo z mirom.
2 komentarja:
Tu se pa res da sprostiti tako v duši kot telesu! Jaz hodim v ŠKL na biciklu...
Tudi jaz rada kolesarim, je ogromno poti za vsakogar, od ravnin do gričev ...
Objavite komentar