torek, 22. marec 2011

Pomladno prebujenje

V službi je bilo zopet naporno in ko sem prišla domov bi se najraje zabubila, a sem vedela, da bo najboljša rešitev, če si grem napolnit energije v naravo. Šla sem tečt in še nikoli nisem tako daleč tekla. Šele ob teku sem dojela koliko kisika potrebujem in kako svobodno se počutim v naravi. Na poti sem srečala le nekaj ljudi, dva lepa konja, ki sta mi polepšala tek, me opomnila kako sem srečna, da imam okoli sebe toliko narave in lahko s supergami stopim iz stanovanja in že tečem.

Na poti sem nabrala zvončke, čeprav mi je vsakič hudo, ker zaradi toplote tako hitro ovenijo. Lep je pomladni čas, vse cveti in se prebuja, tudi človek postaja bolj odprt in dovzeten, zato nikoli pravzaprav nisem razumela spomladanske utrujenosti.


Ni komentarjev: