Mislila sem, da je konec pregovarjanj, usklajevanj in živcev kar se tiče plače na delovnem mestu. Pol leta že delam na novem delovnem mestu, a sem komaj včeraj dobila pogodbo. Plača v pogodbi ni bila zagotovljena takšna kot obljubljena, a enostavno nimam več energije, da bi se pogajala naprej. Petkrat sem sedela na "zatožni klopi", ker sem prosila nekaj evrov več (verjemite, da čisto zares nekaj evrov) in očitno so me tudi tokrat izigrali. Moj nadrejeni se ne strinja s kadrovsko odločitvijo in bo morda urgiral, kajti sama nimam več volje in upanja v ljudi. Mislijo, da sem neumna in ne spregledam kako so me prinesli naokrog, ker nisem glasno nasprotovala, a enostavno nimam več potrebne energije, da bi se ukvarjala s podlostjo ljudi, četudi delam sebi v škodo.
Skušam se kontrolirati in usmeriti jezo ter razočaranje drugam, a je težko. Dopovedujem si kako pomembno je zdravje, ljudje okoli mene, ki mi dajejo moč ter voljo, da me take stvari povsem ne potrejo ... in tolažim se z mislijo, da se ljudjem, ki mi nenehno prtijo krivico, ne bo vedno godilo dobro - da jih nekoč nekje čaka nekaj slabega. Pa recite karkoli, da sem maščevalna, hudobna ... a če ti nekdo petkrat nekaj obljubi in na koncu naredi drugače, si žal ne zasluži prav nič dobrega. In niti kančka slabe vesti nimam.
Naj bo božični čas v znamenju družinske sreče, tiste pristne, ljubeče, kot sem jo sama deležna, za katero upam, da jo bom znala deliti nekoč med svoje otroke. Pustite slabe misli in razočaranja v preteklosti, kajti niso vredna našega napora. Še v večji meri vzdržujte tisto, kar vas osrečuje in usmerite svojo energijo v ustvarjalnost. Bodite srečni, naučite se biti srečni, ne dopustite zlobnim ljudem, da vas prizadenejo. Bodite močnejši od njih. Kajti vi imate dušo, ki je zlobni ne poznajo. In to je vredno največ.
Ni komentarjev:
Objavite komentar