Operacija

Na splošno sem zelo zdravo dekle, pravzaprav tako zdravo, da se sploh ne znam obnašati pri zdravniku, niti ne vem katera zdravila bi morala vzeti, če bi slučajno kdaj na hitro zbolela.

V petek sem šla na pregled k dermatologinji in me je urgentno poslala na izrez znamenja na nadlahti. Znamenje je bilo veliko 3mm, a se je iz okrogle oblike spremenilo v ploščato.

Moja sestra dela v Kliničnem centru in k moji veliki sreči je bila ves čas zraven. Žal moram poudariti, da je res kar pravijo, če nekoga poznaš si zaslužen za marsikatere privilegije, sploh pa odrešen mučnega čakanja. Pred mano je bilo kakih 20 ljudi in sem prišla prva na vrsto. Odstranili so mi dva majhna znamenja, na nadlahti in hrbtu. Moja sestra je zraven asistirala in vesela sem bila, da je bila ob meni.

Mislila sem, da bo to le manjši poseg, a ne pravijo zastonj, da vsaka - tudi najmanjša operacija zahteva svoj čas okrevanja. Peš pot iz mesta do železniške postaje me je pošteno izmučila. Zaradi šivov ni priporočeno, da se prepogibam in dvigujem težke stvari. Kupila sem si skodelico in dve knjigi, pa mi je bilo pretežko. Držala sem ju z obema rokama, a me je kljub temu bolelo. Vsak napor mi je bil odveč. Ko sem prišla na postajo sem se želela vsest, pa sem ugotovila, da ljubljanska železniška postaja ne premore nobenega stola ali klopce, ki ne bi imela snega. Velik minus! Prej takih stvari sploh nisem opazila. Ko sem se peljala z avtom kratko pot do doma sem težko prestavljala, kajti v rokah je potrebna moč za prestavljanje, pa čeprav sem mislila, da mi bo zlahka šlo. Šele sedaj se zavedam kaj pomeni biti zdrav. Dokler lahko opravljaš vsakdanje funkcije kot so tuširanje, pospravljanje, vožnja ... se niti ne zavedaš koliko to odtehta. Ko pa so ti onemogočene, prideš do spoznanja, da je zdravje zares vredno zlata. Upam, da bodo izvidi pokazali zdravo tkivo.