Raje imam Bohinj kot Bled, pa čeprav imam na Bled veliko več spominov. S slednjim me je povezovalo več stvari, od vsakoletne razstave slik iz poletnega Triglavsko slikarsko-kiparskega tabora na Pokljuki, kamor smo hodili s starši in je ati bil eden izmed udeležencev, v kasnejših letih pa sem tudi sama sodelovala, do bele kave in pečenega kostanja v jesenskih mesecih, do Blejskih noči, sprehodih okoli jezera ...
Bohinj pa je v mojem spominu še danes neokrnjen, miren, oddaljen ... ima pridih mistike in spokoja. Morda zaradi vode, ki se tako hitro od obale spusti v temno dno? Z I. greva rada v Bohinj, narediva sprehod okoli jezera in tradicionalno spijeva kavico ter pojeva kremšnito v Hotelu Jezero. Čeprav sem že mnogokrat bila v Bohinju, ugotavljam, da ga jeseni še nisem videla. Kar pomeni, da bo na sporedu še to jesen, le da bo sprehod okoli celotnega jezera najbrž nemogoč - takrat bom najbrž hodila že z velikim trebuhom :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar