sreda, 28. julij 2010

Ptica z umirjenim pogledom

Odločam se ali bi pisala blog v angleščini. Na to razmišljanje me je privedla želja neke gospe iz Nemčije, ki oblikuje čudovito keramiko in piše v angleščini, da bi rada videla moje zapise. Nekako se mi je zdelo, da bo slej ali prej prišlo do tega dvoma. Rada bi pisala tako v maternem jeziku kot v angleškem, a žal ima dan premalo ur. Vsako stvar opišem na dolgo in široko, v angleškem jeziku pa nepotrebne besede izpustim, da zvenim čim bolj razumljivo. Najbrž je to posledica službene komunikacije s tujino. Čim krajši in jasnejši si, tem hitreje dobiš odgovor na tvoje zahteve.

To poletje ne berem veliko. Razlog za to je bila menjava delovnega mesta in enostavno nisem imela energije, da bi brala. Danes sem bila še ne zadnjem zagovoru zaradi plače z lastnico podjetja in nisem nič dosegla. Na trenutke sem ob njenih besedah kar odplavala drugam, v svet, ki ga imam doma. Ljubezen, toplina ... to je vse, kar želim v življenju. Izpopolnjeno čustveno življenje, ki ga služba ne prinaša, vsaj meni ne. Ne da se mi ukvarjati z lažnivci, hinavci, tkati spletke in zamere.

Počutim se kot Mirojeva Ptica z umirjenim pogledom. Čas je, da nadaljujem svoje življenje, kakršno je bilo pred menjavo delovnega mesta. Želim biti ponovno svobodna v umetniškem izražanju in imeti čas za svoje hobije, branje knjig (tudi v angleščini) ... in morda se odločim za pisanje v angleščini. Ki pa bo podkrepljeno najbrž z vrsto napak. But we're learning ... day by day...


1 komentar:

Pina pravi ...

Meni je všeč tvoj blog v slovenščini. Tudi moj je izgubil marsikatero besedo, ker angleščina ni moj materin jezik.
V službi pa - še tako naprej! Službo boš našla tudi drugo, če bo tukaj, kjer si, hudo. Ne skrbi, pride vse dobro, ob pravem času. :)