Fiju, tile dnevi so grozno naporni v fizičnem smislu prenašanja vročine. Ne rahlega vetrčka, ne dežne kaplje, pa še ponoči svetla luna, ki ne da spati. Načeloma dobro prenašam vročino, a letos sem zaradi nje tudi sama tečna. Dojenčica kar dobro prenaša vse skupaj, le tečno je, ker se vsi potimo in lepimo drug na drugega, da smo že od tega zoprni. Tudi zvečer nam vročina ne da spati in morda nas kdo gleda postrani, saj gremo kar ven ob desetih zvečer in se gugamo na gugalnici - vsaj malo hladneje je kot v stanovanju.
Jutra ponavadi preživiva pred blokom, ker seveda gospodična ne mara vozička in jo je problem pripeljati že od bloka do igrišča, ki je oddaljeno le 50 metrov. Zato odpadejo sprehodi in tako sem morala poiskati drugačno rešitev preživljanja časa na prostem. S seboj nosiva ležalki za na plažo in se vrževa v senco pod drevo ter se na blazini igrava. Nihče drug tega ne prakticira, ker se vsi vozijo v vozičku :) a moram priznati, da kljub temu, da me to včasih jezi, ker bi tudi sama rada pretegnila noge in se nahodila, pa opažam, da je naš otrok mnogo bolj zvedav, radoveden in kaže zanimanje za vse okoli sebe kot pa ostali otroci, ki apatično in pasivno sedijo v vozičku. Tudi razvojno je veliko bolj gibčna kot ostali. Upam, da bo na dolgi rok to prineslo koristi in bo dete zraslo v vedoželjno dekle.
Štiriperesna deteljica iz trave, kjer se igrava. Pravijo, da jih ne smemo trgat? Naj bo, kar bo - dež ali sonce, bo že minilo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar