ponedeljek, 23. julij 2012

Dopust, ki to ni

Prejšnji teden sem dobila povabilo na morje od kolegice, s katero skupaj vozičkamo. Imajo hišo na morju in je predlagala, da greva mamici z dojenčki za teden dni na "oddih". Sprva sem bila negotova, ker še nikoli nisem bila sama z dojenčico več kot en dan in ker se ogromno nosi sem seveda bila negotova tudi vase ali bom zmogla. Ah, pa greva, sem rekla, če bo hudo naju bo pa I. prišel iskat in bova šli domov. Izkazalo se je, da sem povsem sposobna skrbeti za svojo dojenčico in da sem mnogo bolj potrpežljiva kot sem mislila, da sem. Če bi na vsak njen jok odreagirala nervozno bi bilo mnogo huje preživeti teden. Res pa je, da so dojenčki najbolj egoistična bitja in jim ni mar ali mami tudi kaj je, spi itd. Vsaka čast mamam samohranilkam. V tem tednu sem sigurno shujšala od letanja sem ter tja, če ne bi bilo kolegice, ki ima veliko bolj mirnega dojenčka, sploh ne vem ali bi pojedla kaj toplega. In tako tudi vidiš kako dobrodošla je vsaka pomoč, ki jo v času porodniške dobiš. Že če ti kdo skuha je to zlata vredno. Kljub naporu, pa je bil teden čudovit.







Ni komentarjev: