Nagnjena h kaosu ali redu? Kaj pa vem, uvrščam se nekje na sredino. Nisem frik imeti pospravljeno vse kot iz škatlice, ni pa mi vseeno, če imam v stanovanju bombo. Rada imam pospravljeno stanovanje, a ne za vsako ceno. Če je zunaj sonce, bom raje šla ven kot pa pomivala po tleh. Če sem utrujena, ne bom šla za vsako ceno pomivat, da bom laže spala. In ta teden sva bolj kot ne z dojenčico sami in nimam časa, da bi zložila vse na svoje mesto. In še takrat ko spi, nočem ropotati ter kaliti njenega miru. Raje si vzamem čas tudi zase, napišem kaj na blog, izdelam nekaj voščilnic, obešanje cunj in pomivanje posode pa bo že počakalo.
I. starši imajo pospravljeno stanovanje tipi topi. Nikjer se ne poznajo prstni odtisi (če jih mi pustimo, jih na skrivaj pobrišejo), celo tako so mahnjeni na čistočo, da si po sprehodu umijejo podplate na čevljih. Ali ti je to vcepljeno kot otroku z vzgojo, je to stvar karakterja ali pa le preveč časa za ukvarjanje z malenkostmi? Ko smo tam na obisku, si skorajda ne upam odložiti stvari po svoje, ker imam občutek, da nas ocenjujejo kako redoljubni smo.
Priznam, da velikokrat odlagam stvari sem in tja, potem pa se začnejo kopičiti, a nikoli ne pustim nereda več dni skupaj. Tudi v službi imam ponavadi čez dan mizo polno papirjev, a ko odidem je miza vedno pospravljena.
Nekateri ljudje se bolje znajdemo v kaosu, ki je lahko celo bolj produktiven kakor red. Kadar imam v službi več časa, delam več napak kot kadar sem v stresu. A eno je pozitiven stres, drugo pa negativen - ko ti vsi dihajo za ovratnik in izžemaš sebe do konca. Tega ne maram, imam pa rada veliko dela in malce pritiska - da se ne poleniš. In tako je tudi doma. Ves čas akcija - a nekako mi je sedaj upravičeno, da nisem tako redoljubna, poleg dojenčice, ki je prva skrb je treba storiti tudi kaj za lastno dušo - kup perila pa bo že počakalo nekaj ur.
Svojega otroka bom seveda navajala na red in čistočo, a če bo po tleh stresla polento in bo ob steno vrgla pest špinače, ne bom huda - v kolikor to ne bo nalašč. Se mi zdi, da nekateri starši preveč pretiravajo in želijo, da bi kljub majhnim otrokom imeli vse čisto. A otroci morajo packati, odkrivati s prsti hrano, s tem se učijo kreativnosti in razvijajo spretnosti. In tega jim ne mislim odvzeti. Če pa stari starši tega ne bodo razumeli, pa bo to njihov problem. Vodnarji smo pač znani po tem, da ne damo kaj dosti na mnenja drugih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar