Komaj se je rodila, že je potrebno razmišljati vnaprej. Kje bo dobila varstvo, ko bom odšla nazaj v službo? Ta teden je bil vpis v vrtec in tako smo se vpisali na čakajoči seznam, v upanju, da bomo bili sprejeti. Ko sem bila noseča sem z umirjenostjo sprejemala vse odločitve, misli so bile spokojne in želela sem si, da bi tako bilo tudi po rojstvu. Zaenkrat sem vesela, da mi uspeva. Ne kompliciram, če malce popiha vetrček v bojazni, da bi se prehladila in prav tako ne kompliciram vnaprej kako bomo dobili vrtec oziroma ga ne bomo dobili. Ko bo čas, bomo razmišljali o posledicah. Ne razumem zakaj se je potrebno že toliko vnaprej sekirati, spraševati in si po nepotrebnem povzročati skrbi. Včasih (in največkrat) se stvari iztečejo tako kot se morajo, v dobro vseh. Ob odhodu na porodniško so me nekatere sodelavke spraševale ali se bojim na katero delovno mesto bom prišla, ko se bom vrnila nazaj v službo. Joj, kje je še to in kaj vse se vmes lahko zgodi. Že res, da čas hitro teče, prehitro, in marsikaj se vmes spremeni. Na določene ideje, dogodke pač ne moremo vplivati, zato se mi zdi z njimi nesmiselno boriti.
Vrtec oziroma varstvo bomo že dobili, služba tudi upam, da me bo čakala takšna kakršna je bila ob odhodu, v nasprotnem primeru pa se bomo takrat ukvarjali s tem. Ob vpisu v vrtec smo si lahko izbrali darilo in izbrala sem luštnega ptička. Naj bo v opomin vsem nam, da je trenutno čas za poslušanje ptičjega petja, čas za SEDAJ, kar bo pač bo. In vse bo dobro.
Ni komentarjev:
Objavite komentar