Nikoli, ampak res nikoli nisem šivala več kot je bilo potrebno. Znam prišiti gumb, a le toliko, da lahko zapnem srajco. Menda obstajajo celo pravila kako prišiti gumb, toda jaz sem jih nekje na poti učnih ur pri gospodinjstvu preskočila.
Šivanje se mi zdi prava umetnost, ki bi se je nekoč rada naučila. In tako sem danes otrebila mojo osušeno sivko, ki že vso zimo zmrzuje na balkonu ter njene posušene liste porabila za dišečo blazinico za odganjanje moljev.
Z vso resnostjo sem se lotila šivanja in sploh ne upam pomisliti koliko vaje bo še potrebno, da osvojim šive, a narejeno je iz srca in podarjeno bo iz srca moji ljubi prijateljici, s katero si vsako valentinovo podariva kakšno pozornost. Glede na to, da so ji všeč »boge« stvari bo najbrž vesela tega ubogega ptička.
Dlje ko ga gledam, bolj mi je všeč :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar