Kot leto poprej, me je ponovno čakala novoletna voščilnica pri starših, ki ni bila podpisana. Enaka pisava kot vedno, le da je tokrat bila naslovljena tudi na mojo sestro. Prej sem vedno dobivala razglednice samo jaz. Že ko sem videla pisavo sem vedela, da je spet tisti nekdo in ni mi bilo prijetno. Vsebina je bila še manj prijetna. Pisalo je, da nama v letu 2011 želi vse dobro, ker sva zelo prijazni in seksapilni sestri, vredni vseh pohval in občudovanj, da naj najina preprostost in lepota nikoli ne mineta.
Do mnogih stvari in vedenj sem zelo strpna, vendar pa je ta seksapilnost presegla vse meje. I. sem pokazala voščilo, kajti to ne predstavlja več laskavosti, temveč ravno nasprotno, skrb vzbujajoče misli. Nikoli do nikogar ne kažem seksapilnih znakov, sploh ker sem izjemno sramežljiva, res pa je, da sem prijazna, kar mi ljudje pogostokrat rečejo. Če pa kdo zamenjuje prijaznost s seksapilnostjo me pa moti.
Vse skupaj me je pripravilo do te mere, da sem začela analizirati svoja dejanja v preteklosti in s čim bi lahko pri nekomu vzbudila taka razmišljanja. Pa nisem dognala. Za seksapilnost bi lahko govorili le moji bivši fantje, ki pa jih je bilo tako malo, da takoj lahko izključim vsakega od njih. Ž. mi je enkrat rekel, da imam posebno energijo, ko vstopim v prostor in tudi nekatere sodelavke so mi to omenile. Pol leta nazaj smo dobili novo sodelavko, luštno in postavno punco, pa smo se s puncami enkrat pogovarjale in sem omenila kako bodo fantje veseli. Nazaj sem dobila komentar, da nikoli ne požane takšnega zanimanja kot, če v prostor vstopim jaz. Če punce to opazijo in rečejo, ki so ponavadi ljubosumne druga na drugo, se morda lahko zamislim.
In tako sem nadalje analizirala svoje pretekle zveze. Moj prvi fant je bil nor name, že ko je imel druge punce je še vedno vztrajal, da bi bil z mano, ker z nobeno drugo ni čutil tistega, kar je z mano ... in to je trajalo leta. Redkokdaj se dobiva na kavi, pa še takrat ne more zatajiti, da me pogreša. Čeprav se vedno izogibam temam, ki bi kakorkoli nanesle na čustven pogovor, vidim, da me še ni povsem pozabil. Mene kot osebo morda že, ne pa tistih občutenj, ki so naju spremljale.
Tudi oseba iz preteklosti, ki pravi, da sem z drugega planeta razmišlja podobno. Pravi, da imam nenormalen vpliv nanj in ga skrbi, da nikoli ne bo spoznal punce, ki bi mu vzbujala takšna čustva.
Ko tako pišem in razmišljam ... se sprašujem, ali morda res vplivam nenavadno na ljudi. Gre za posebno energijo? Recimo, imam prijateljico, ki živi v Španiji. Že velikokrat so bile kakšne stvari, ki bi ji lahko zamerila, ampak ji ne morem, ravno zaradi tega, ker s svojo energijo izžareva nekaj, kar mi ne pusti, da bi ji zamerila. Kadar se vidiva me napolni z neko posebno karmo, je oseba, ki karkoli da nase izgleda čudovito, je oseba, ki bi jo lahko samo občudoval, oseba, ki se je ne moreš naveličati ... in morda tudi jaz na določene ljudi tako vplivam, pa se sploh ne zavedam.
Kakorkoli že povzamem, nisem bila vesela te čestitke, ker jo čutim kot vdor v mojo zasebnost. V svoje življenje spustim le malo ljudi, in ti imajo posebno mesto v mojem srcu. Nikoli ni nihče šel mimo kar tako, nikoli nisem imela nekih kolegov, s katerimi bi hodila na kavo, temveč le iskrene prijatelje, ki pa so še vedno v mojem življenju. Zato se mi zdi ta skrivnostni pisatelj še večja uganka, kajti poznati me mora le na videz. Skrbi me le to kdaj se bo to končalo in upam, da se nikoli ne bo stopnjevalo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar