petek, 19. februar 2010

Nihče nikogar ne pozna

Kdor čaka, dočaka. Koncert Depeche Mode je izpolnil moja pričakovanja. Dve uri sta prehitro minili in odšli so na vrhuncu. Nekoč bi se rada vrnila ...

Ostati zvest samemu sebi je pravilo življenja, ki ohranja čisto in mirno vest. V zadnjih letih sem prestopila meje svoje osebnosti, za katere nisem vedela, da obstajajo. S tem sem prizadela samo sebe in marsikateri dnevi so se končali z mučnimi premlevanji o obžalovanju na eni strani in odpuščanju na drugi strani.
Verjetno nikoli ne bi ravnala drugače kot sem, je pa presneto težko živeti v tej dvomljivosti. Šele takrat, ko ne moreš odpustiti samemu sebi spoznaš kaj pomeni rek: ljubiti sebe, ostati zvest samemu sebi in svojim prepričanjem, da boš lahko ljubil druge in verjel v njih.
Že od nekdaj ne maram soditi drugih ljudi in ne njihovih dejanj, kajti nikoli nam ne bo dano poznati njihovih resničnih namenov.

Pravijo, da vsaka izkušnja prinese nova spoznanja. Iz vse te zmešnjave sem se naučila, da nam nikoli v življenju ni dano resnično spoznati druge ljudi. Kako bomo poznali druge, če ne poznamo niti sebe?

I would tell you about the things they put me through
The pain I've been subjected to
But the Lord himself would blush
The countless feasts laid at my feet
Forbidden fruits for me to eat
But I think your pulse would start to rush

Now I'm not looking for absolution
Forgiveness for the things I do
But before you come to any conclusions
Try walking in my shoes
Try walking in my shoes

You'll stumble in my footsteps
Keep the same appointments I kept
If you try walking in my shoes
If you try walking in my shoes

Morality would frown upon
Decency look down upon
The scapegoat fate's made of me
But I promise now, my judge and jurors
My intentions couldn't have been purer
My case is easy to see

I'm not looking for a clearer conscience
Peace of mind after what I've been through
And before we talk of any repentance
Try walking in my shoes
Try walking in my shoes



Ni komentarjev: