nedelja, 21. februar 2010

Oddih od prijateljstva

Poznam oddih od ljubezni, čeprav tega nikoli nisem prakticirala. Nekako ne verjamem ljubeznim, ki se nenehno razhajajo in zopet spajajo. Toda, če ne verjamem v tovrstno ljubezen mar to pomeni, da tudi ne verjamem v tovrstno prijateljstvo?

Verjamem v prijateljstva, ki se ne merijo s fizično bližino. Samotarka kot sem, mi to celo odgovarja. Verjamem, da je to razlog zakaj mi Žabica ne odgovarja na pisma. Nikoli ne sodim drugih, kajti ne vem kakšne boje bijejo, a odkrito priznam, da se bojim za najino prijateljstvo in morda nisem dovolj naredila za to, da bi bila ob njej. Vem, da je marsikaj prestala v tem času in da morda nisem družba, ki bi jo trenutno želela. Toda vsaj en namig kaj se dogaja, nekaj, pa bi bilo lažje.
Očitno ni moj čas za prijateljstva, kajti tudi Ž. se je odločil, da se bo za določen čas umaknil iz mojega življenja in mi naredil uslugo, saj v njegovi prisotnosti nenehno premlevam stvari, katere bi že davno morala pustiti za seboj. Trudim se živeti v sedanjosti, toda vpliv preteklosti me še vedno preganja in obremenjuje.

Morda je to neke vrste njuno sporočilo, da moram svojim razglabljanjem priti do dna in da mi nihče drug ne more pomagati kot le sama.

 

Ni komentarjev: