Nedelje so mi bile vedno zoprne. Še posebej v času, ko z I. še nisva živela skupaj. Naznanjale so začetke delovnega oz. študijskega tedna, kup obveznosti, najbolj pa sem sovražila razhod z I. Bolj ali manj sva skupaj preživljala le vikende. Ob nedeljah sem vedno čutila nemir, žalost, skrbi in tečnobo, ker sem vedela, da je nedelja dan, ko bom morala domov. Že v nedeljsko jutro sem se zbudila z mislijo, da je to dan, ko se bova razšla, ko pa se je bližal večer in čas odhoda, pa so se te misli le poglobile, čeprav sem vedela, da se bova čez nekaj dni že videla. To mi je bilo celo čudno, kajti na splošno ljubim svojo svobodo in mir kot pa da z nekom preživljam vsak prosti trenutek.
Sedaj ko skupaj živiva imam rada nedelje. Pomenijo mi mir, spokojnost, družinskost. Kadar je lepo vreme, greva na izlet ali v hribe, če pa je deževno ostaneva doma, kuhava, popoldne pa spečem kaj sladkega. Rada imam vonj po peki in nedeljske rituale kot so likanje, kopanje v banji in umivanje las, katere mi I. mrši ko gleda film, jaz pa mu spim v naročju ... pomirjena, ker vem, da bo jutri ob meni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar