Prikaz objav z oznako glasba. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako glasba. Pokaži vse objave

sreda, 1. december 2010

Grozne ceste, a čudovita vožnja!

Z Ž. si velikokrat dopisujeva po mailih in tema je nanesla na novoletna obdarovanja. Govorila sem o skromnosti, ker letos nimam denarja in bodo tudi darila temu primerna. Včeraj zvečer sem mu tako v mailu omenila, da mi za novoletno darilo lahko posname cd od Tabujev, ker meni ne dela pekač in si ne morem posneti cd-jev. Trenutno sem zaljubljena v pesem Poljubljena in zdajšnja pevka Tina ima res čudovit glas.

Danes je bil na cesti pravi kaos. Vožnja do službe, ki v normalnih razmerah traja 10 minut je vzela zjutraj kar 40 minut (peš hodim eno uro, tako da ni najbolj izvedljivo). Ž-ja večkrat spotoma poberem v službo ali pa ga odložim na poti domov in danes je šel z mano domov. Najprej sva morala sčistiti sneg z avtomobila, vožnja pa je bila grozna. Ceste sploh niso bile očiščene in že se je delal led. Zdelo se mi je, da imam namesto gum drsalke.

Tik preden sem ga odložila na postajališču sem opazila na armaturi vrečko Big Bang in sem ga vprašala, če je njegova. Igledala je prazna, res pa je, da mi je ravno dva dni nazaj prijateljica nekaj prinesla v točno takšni vrečki in sem celo pomislila, da je moja, čeprav sem bila prepričana, da sem jo odnesla domov. Rekel je, da ni njegova in ko sem jo prijela sem začutila cd. Kakšno veselje!!! On pa se je le nasmehnil in odšel, ker je bila za mano že kolona vozil.
Ni mi bilo jasno kako je dobil cd, če sem mu pisala zvečer ko so bile trgovine že zaprte, danes pa je bil v službi. Menda je poslal našega službenega logista/šoferja, da spotoma kupi cd. Kakšna prijaznost, pozornost ... res sem bila vesela in sneg kar naenkrat ni bil več problem, saj sem imela najljubšo glasbo! Pravzaprav sem si želela, da bi se vozili še počasneje ...


petek, 19. februar 2010

Nihče nikogar ne pozna

Kdor čaka, dočaka. Koncert Depeche Mode je izpolnil moja pričakovanja. Dve uri sta prehitro minili in odšli so na vrhuncu. Nekoč bi se rada vrnila ...

Ostati zvest samemu sebi je pravilo življenja, ki ohranja čisto in mirno vest. V zadnjih letih sem prestopila meje svoje osebnosti, za katere nisem vedela, da obstajajo. S tem sem prizadela samo sebe in marsikateri dnevi so se končali z mučnimi premlevanji o obžalovanju na eni strani in odpuščanju na drugi strani.
Verjetno nikoli ne bi ravnala drugače kot sem, je pa presneto težko živeti v tej dvomljivosti. Šele takrat, ko ne moreš odpustiti samemu sebi spoznaš kaj pomeni rek: ljubiti sebe, ostati zvest samemu sebi in svojim prepričanjem, da boš lahko ljubil druge in verjel v njih.
Že od nekdaj ne maram soditi drugih ljudi in ne njihovih dejanj, kajti nikoli nam ne bo dano poznati njihovih resničnih namenov.

Pravijo, da vsaka izkušnja prinese nova spoznanja. Iz vse te zmešnjave sem se naučila, da nam nikoli v življenju ni dano resnično spoznati druge ljudi. Kako bomo poznali druge, če ne poznamo niti sebe?

I would tell you about the things they put me through
The pain I've been subjected to
But the Lord himself would blush
The countless feasts laid at my feet
Forbidden fruits for me to eat
But I think your pulse would start to rush

Now I'm not looking for absolution
Forgiveness for the things I do
But before you come to any conclusions
Try walking in my shoes
Try walking in my shoes

You'll stumble in my footsteps
Keep the same appointments I kept
If you try walking in my shoes
If you try walking in my shoes

Morality would frown upon
Decency look down upon
The scapegoat fate's made of me
But I promise now, my judge and jurors
My intentions couldn't have been purer
My case is easy to see

I'm not looking for a clearer conscience
Peace of mind after what I've been through
And before we talk of any repentance
Try walking in my shoes
Try walking in my shoes



petek, 5. februar 2010

Bottom line

JUPI!!!! Čez dober teden grem na koncert Depeche mode. Obožujem njihovo glasbo. Še posebej sem vesela zato, ker so pred novim letom prodali vse karte, en teden nazaj sem pa klicala v čisto zadnjem upanju in so jih imeli še na zalogi. Očitno si tudi različne agencije med sabo prepošiljajo karte, če jih ne morejo prodati.
Koncert se odvija ravno na Valentinovo, kar bo super zaključek mojega dopusta. Namreč, jutri šibam v Dolomite smučat, ko pridem domov praznujem rojstni dan in zadnji prosti dan uživam na koncertu moje najljubše skupine. Lep februar se obeta!


sobota, 2. januar 2010

Sevdalinka

Bila je mrzla, zares zelo mrzla zima. Z Ž in skupno kolegico smo obiskali koncert skupine Sedef. Sevdalink nikoli nisem poslušala, toda njihov način izvedbe mi požene mravljince.

Sevdalinka je ljubezenska pesem in predstavlja edinstven narodno glasbeni izraz v BIH. Njen izvor ni povsem pojasnjen. Nastala naj bi med turškim osvajanjem srednjeveške Bosne, ko so se tvorila prva mestna naselja. S tem se je oblikoval tudi drugačen način življenja kakor so ga bili navajeni na vasi. Hiše v mestu so imele svojo zasebnost, velika okna in vrtovi pa so nudili priložnosti za opevanje, dvorjenje (»ašikovanje).

Srce sevdalinke je čustvo ljubezni v vseh možnih odtenkih: tiho, nežno, melanholično, hrepenenjsko, srečno, vznemirljivo, trpeče, strastno … nad vsem tem pa je v središču tragična in boleča ljubezen, ki postane navdih za najplemenitejša čustva.
V pesmih junaki koprnijo po objemu objekta njihove želje, kateremu so zavezani z vso dušo.

Kar je zanimivo in se je ohranilo od njenega izvora je njena intimnost. To ni pesem za množice. S svojo intimnostjo te pritegne v magičnost, le ta te popelje v svet domišljije in odnese vsakdanje skrbi v sanjarjenja o željah, tistih melanholičnih, prepovedanih, hrepenečih.