V zadnjem času me je Ž vedno nagovarjal in mi namigoval kdaj bom imela otroke. Pogoji in čas se mu zdijo idealni, da bi imela dojenčka. Bolj kot sem mu razlagala zakaj ne bi želela zdaj otrok, manj mu je bilo razumljivo.
V svojem življenju ne počnem nič takega, kar bi oviralo morebitnega otroka. Športne in ustvarjalne aktivnosti bi lahko zmanjšala, kajti otrok le zahteva čas in pozornost. Poanta ni v tem, da ne bi imela časa, ker ga imam na pretek, a trenutno sem v taki fazi življenja, da se želim posvetiti le sebi in svojim željam ter aktivnostim, ki jih preživljam z I.
Vedno sem bila samotarka in zelo sem se veselila življenja na svoje. Še danes sem zelo rada sama doma, pa čeprav me I. pusti povsem na miru ko ustvarjam. Moja sestra za razliko od mene, ne more biti sama. Kadar je njen fant/zdaj že mož kam odpotoval, je vedno prišla domov in tudi prespala pri starših.
Ko zaključim službo, hitim domov. Ko odklepam vrata stanovanja, se že veselim, da bom stopila v svoj topel dom, kjer bom po mili volji lahko počela, kar mi srce poželi. Pa naj bo to pet urno branje, spanje, kuhanje, slikanje … to, da lahko počnem kar si želim je trenutni razlog, da še nimam otrok. Enostavno nisem še pripravljena skrbeti za otroka in mu posvetiti vso sebe. Nekoč v prihodnosti si želim otrok, tudi I., in takrat želim biti mama z vso predanostjo in z vso skrbjo. Vem pa, da v tem trenutku tega nisem pripravljena dajati. Ne vem še kdaj, niti ne želim ničesar načrtovati oz. si postavljati časovne okvirje. Želim začutiti željo po materinstvu in takrat bom vedela, da je pravi čas.
Hudo mi je za Ž., kajti on si zelo želi otrok. Starejši je od mene 7 let in ga lažje razumem. Starejši kot si, bolj se ti zdi, da življenje uhaja iz rok, kar je povsem razumljivo in normalno. Želim si, da bi našel sebi podobno punco, s katero bosta sanjala iste sanje.
4 komentarji:
:) Tudi sama sem bila včasih takšna, kot si ti danes. Kopija tebe. A veš, izgubila sem že kar nekaj otročičev, zadnjega pred kratkim, in šele takrat sem se zavedla, da je smisel življenja pravzaprav drugje, kot v samoti, v tem, da uživam življenje samo zase. Je luštno, priznam, a ni toliko vredno kot otrok.
Pa srečno, in ja, kot ti verjetno pravi Ž - ne odlašaj, da ne bo prepozno (tudi jaz sem si mislila - ja, enkrat jih bom že imela, pa potem pridejo kar naenkrat nepričakovani zdravstveni zapleti, zaradi katerih mogoče sploh nikoli ne moreš imeti otrok). ;)
A ja, pa še to - pa ne da je tale tvoj Ž slučajno iz Prlekije? ;)
:-), ni iz Prlekije, živi zelo blizu mene. Je pa T. iz Prlekije.
Razumem kaj mi želiš povedati. Moja sestra je že zgodaj želela imeti otroke, pa jih ni mogla, prav zaradi zdravstvenih težav. Trudila se je mnoga leta in po uspešnih terapijah ima sedaj tri. Vem, ko si starejši, več je zapletov in možnosti neuspeha, vendar zaradi tega ne smem siliti svojih želja. Četudi se sliši kruto, toda sprijazniti se je treba s tem, kar ti je namenjeno. In upam, da mi bo nekoč namenjeno biti dobra mama.
Hudo mi je za vse, ki ste izgubili otroke. Toliko punc že poznam, ki so mi blizu ... današnje življenje v tem vidiku nam res ne prizanaša.
Držim pesti zate, itak boš dobra mama! :)
Objavite komentar