Te dni

Kolikor sem se veselila letošnjega decembra, pa mi zdaj sploh ni všeč. Še ne. Pa ga je polovica že skoraj mimo. Niti ne vem kdaj je tako hitro minilo. Namesto veselja me obdaja tesnoba. Nezavedno me očitno preganjajo misli na prihodnost. Šla bom v službo in konec bo moje porodniške. Pa ni štos v tem, da se ne bi veselila nazaj v službo, najbolj me preganja misel na to, da bom brez svoje dojenčice kar 9 ur. Kljub temu, da so sedaj dnevi ena sama rutina in da je trenutno glavni vzrok bivanja hrana, hrana, hrana - se mi zdi, da ves dan le nekaj kuhamo, meljemo ... pa me ta rutina osrečuje, kajti v njej je zabeleženih toliko dragocenih trenutkov - od novih zlogov do novih iger, ki si jih zmišljujejo tako majhna bitja, do vseh tistih nežnih objemov in stiskov, ki ti jih nudi tvoj otrok - vse to je neprecenljivo in tega bo časovno sedaj mnogo mnogo manj. Ja, to me mori. Pa vem, da bo spet vse ok, da se bomo vsi navadili na nov ritem in bo le-ta postal naša druga rutina, a tako se pač trenutno počutim - bedno, utesnjeno, turobno.

Dan bi moral imeti več ur ali pa bi morala biti nočna ptica, da bi lahko postorila vse tisto, kar me čaka, kar želim in ljubim.

 

 

Telesne in dušne razvade

Zadnje čase se navdušujem nad lično pakiranimi naravnimi kremicami, ki se imenujejo Badger. Kar nekaj jih že imam in vsaka služi svojemu namenu. Narejene so z meni ljubih vonjev evkaliptusa, rožmarina, mete, sivke, kamilice, pomaranče ... uporabljam jih kot masažo za boke, ker se mi razteza medenica in imam bolečine, za spanje si nanesem nekaj balzama na senca, čelo, zapestja, ker imam v nosečnosti nenehno zamašen nos si vtrem mazilo okoli nosu, prsnega koša kot preventivo proti prehladu.

Naštevam kot bi bila hipohonder, vendar jih uporabljam kot nadomestek losjonom po tuširanju. So veliko prijetnejšega vonja in čisto klišejsko vplivajo na dvig razpoloženja in dobrega občutja.

Čudni dnevi

Zadnji teden se ne počutim dobro, čutim notranji nemir in nimam pretirane energije. Prejšnji teden nisem šla tečt in morda je tudi to razlog slabe volje. Tudi I. ni doma že več dni in zdi se mi, da preveč stvari počnem sama. Saj sem rada sama, tu pa tam, a preveč samote ni zame. Pri vsaki stvari se nekaj naučiš in moja spoznanja so ta, da potrebujem nekoga ob sebi, da z njim delim svoje misli, svoja doživetja ... človeku ni dobro biti sam in potrjujem to pravilo. Malo samote ne škodi, preveč samote pa me navdaja z žalostjo.

Šla sem tečt, tokrat sem ubrala drugo pot, mimo gozda, kjer sem vohala čemaž, dva metulja pa sta sledila mojemu teku. Bilo je lepo. Na poti sem nabrala rože in ugotovila, da doma nimam nobene vaze za travniške rože. Vsekakor je moj naslednji nakup povezan z nakupom vaze, morda si omislim kakšen unikat. Ni lepšega kot imeti čudovito vazo in dišeče cvetlice v domači kuhinji.