Prikaz objav z oznako obdarovanje. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako obdarovanje. Pokaži vse objave

ponedeljek, 9. december 2013

Službena obdarovanja


Kljub temu, da je december eden mojih ljubših mesecev, pa me v tem mesecu najbolj udari po denarnici. Največ družinskih slavij je ravno v tem času, mnogo praznovanj in obdarovanj. Vsako leto obdarim svoje sodelavke in vedno se trudim, da s čim manj denarja pričaram pozornost. Letos sem izbrala praktične papirnate robčke božičnih motivov, jih zavila ter dodala angelsko sporočilo. Priročno, praznično in lično.
        


 

ponedeljek, 8. april 2013

Kršenje pravil obdarovanja

Ko se govori o obdarovanju, se vedno spomnim na antropološko predavanje o pravilih darovanja. Predvsem o njegovi recipročnosti.
Kdaj se prenehati z nekom obdarovati? Nekdo mora prekiniti verigo obdarovanja in priznam, da je zame ta korak zelo težak. Se spomnite vprašanj tipa: si raje zapuščen ali raje zapustiš? Zase vedno trdim, da je »lažje« biti zapuščen kot zapustiti. In tako je tudi z obdarovanjem.
 
Hočeš nočeš, ko si ustvariš družino začneš živeti drugačno življenje. Včasih to pomeni, da narediš prioritetno listo ljudi, s katerimi se želiš družiti, saj enostavno nimaš veš časa posedati na kavi in klepetati z vsemi znanci. Sama sicer nikoli nisem imela liste ljudi, s katerimi bi se sestajala, temveč le ozek krog prijateljev, s katerimi pa sem ohranila stike tudi po rojstvu otroka. Navsezadnje to pomeni, da je prijateljstvo pravo, močno, trdno.
Zelo me je prizadelo, da mi oseba, za katero sem bila vedno prepričana, da sva prijatelja, ni niti čestitala ob rojstvu otroka – celo tako daleč je šlo, da je prekinila vse stike (ne rojstnodnevne voščilnice, ne novoletne voščilnice…). Sprva sem se še trudila vzpostaviti stik za srečanje, a vedno neplodno. Sedaj sem tudi sama odnehala. Pa sem že držala v rokah rojstnodnevno voščilnico za to osebo … da bi dokazala, da sem drugačna, ampak sem jo vrnila na polico. Ker je enkrat potrebno prenehati – če komunikacija poteka le v eni smeri.
Ne strinjam se, da je treba živeti le zase, za trenutek. Ker je to egoistično. In na svetu smo med drugim tudi za to, da smo odgovorni, ne le sebi, temveč tudi drugim. Ne moreš početi le to, kar ti trenutno ugaja kot tudi ne moreš biti le v družbi, v kateri ti je fajn. Ker si se v nekem trenutku svojega življenja zapletel s to osebo, stkal vezi in ustvaril pravilnik obdarovanja. Ne moreš kar izginiti brez da bi pojasnil zakaj ali vsaj omenil zakaj. Vse bi razumela (četudi najbolj banalne razloge), le tega ne, da gre mimo mene kot da sem zrak, čeprav sem s to osebo delila najintimnejše zgodbe.
 
Kako pa odreagirati v primeru, da se nekdo niti ne zahvali za poslano darilo? Saj ne pričakujem klanjanja, a vseeno se mi zdi, da neka osnovna pravila lepega vedenja še danes veljajo, kot npr. zahvala, če ti nekdo nekaj podari.
Očitno bom morala moj že tako ozek krog prijateljev še zožati. Na koncu ugotoviš, da ostane le eden ali dva, ki sta vredna tvojega zaupanja, še bolj pa spoznaš, da je edino družina tista, ki te vedno povezuje. In zato sem neskončno vesela, da sem imela možnost ustvariti svojo – kajti le moja srčka me napolnjujeta vsak dan z veseljem – nič drugega ni več pomembno.
 
 

petek, 8. marec 2013

Dan žensk

Ker nikoli in nikdar ne bi želela biti moški. A bi želela, da včasih moški občutijo vso diskriminacijo, ki smo je bile kdaj deležne ženske, ker smo pač ženske. In želela bi, da bi moški občutili kdaj takšno bolečino kot jo je občutila ženska, ki je kdaj rodila (ker boli grozno!) - nisem feministka, toda včasih se mi zdi, da se imajo moški za zelo nebogljena bitja, ki jamrajo vsepovprek, da jih nihče ne razume. Da ne govorimo o tem ko zbolijo ... kaj hujšega, če moški zboli. Vročina 37,5 stopinj za njih pomeni že konec sveta, stokajo kot bi jim rezali nogo ... ne poznam moškega, ki bi imel visok prag bolečine. Le zato si želim, da bi moški kdaj bil ženska oz. izkusil vsaj malo tistega, kar morajo izkusiti ženske. Da si degradiran samo zato, ker si "napačnega" spola.
Živele ženske!!!
 


 

nedelja, 12. februar 2012

Simbolika skrbnega starševstva

V navadi je, da partner in starši podarijo nekaj simboličnega za rojstvo otroka mamici. Želela sem nekaj unikatnega, z močnim simbolnim pomenom in se tako odločila za lastovko v obliki obeska, ki smo ga po moji predlogi dali v izdelavo zlatarju. Ta kos nakita je sedaj le moj, unikaten, graviran z začetnicami naših treh imen, ki skupaj tvorijo vzdevek I. imena iz otroštva - kar smo ugotovili šele kasneje.

V antiki so hvalili lastovičine sposobnosti, da gradijo varna in trdna gnezda svojim mladičem. Grki so imeli lastovko za simbol starševske skrbnosti, ker so mehko postiljale svojim mladičem gnezda s perjem, dlakami, ovčjo volno. Prav tako so vedno čistila gnezda in navajale mladičke, da ritko pomolijo čez rob gnezda.
Veljale so tudi za simbol pravičnosti, saj so hrano enakomerno razdeljevale med svoje mladiče in jim tako privzgajale čut za pravičnost.

Zelo lep se mi zdi tudi simbol lastovke kot čiste duše, ki ne išče zemeljskih dobrin, temveč stremi za nebeškim blagrom. Menda je tako hitra, da je ne more ujeti nobena ujeda in tako se je prijela misel, da tisti, ki imajo čisto srce, nikoli ne postanejo plen hudiča.

Bogata simbolika me je torej prepričala, da nosim okoli vratu lstovko, sploh pa so lastovke ene izmed mojih najlepšh ptic - vlivajo upanje, prebujenje, srečo ... in zdi se mi, da jih prav vsi nestrpno pričakujemo vsako pomlad.


sreda, 2. november 2011

Ideje za novoletna darila

Trenutno sem v 8. mesecu nosečnosti in še vedno se počutim fino, le hrbtenica me boli, s katero pa sem že prej imela probleme. Vseeno sem lahko vsaj vaje delala, ki pa jih sedaj ne smem oz. jih je veliko manj za nosečnice. Ker ne morem vedeti kdaj me bo dojenček presenetil sem se že sedaj lotila izvajanja daril za novo leto. Decembra bom sicer že na porodniškem dopustu, a ne želim hiteti in noreti zadnji hip. Meglen vikend je bil idealna priložnost, da sem v miru izdelala darilca, ki so umetniške note. Iz das mase sem oblikovala želvice kot neke vrste talismani, jih pobarvala, vsaka pa nosi posebno sporočilo (sporočilo o duhovnosti, modrosti, zdravju). Zavila jih bom v mošnjičke iz blaga, ki jih moram še izdelati. To je še najmanj kar moram narediti, glavnina je k sreči narejena in tako se lahko mirno pripravljam na porodniški čas.

(fotografije niso najbolj uspele zaradi pomanjkanja naravne svetlobe)

sobota, 11. december 2010

Darilo zase

Že dolgo si ogledujem uro, lahko bi rekla, da že celo leto. Zamislila sem si model kako naj bi izgledala, a takšnih seveda nimajo, zato sem pred kratkim našla približek. Nekako sem vedno odlašala z nakupom, ker ure pravzaprav nisem potrebovala, a vsake toliko me je zgrabilo, da bi jo imela. V prejšnjem tednu se je ponudila priložnost, da lahko uro kupim ceneje in nisem dosti oklevala. Sprva sem imela slabo vest, ker je I. brez službe, čeprav je moj denar. A kot bi vedela ... je naslednji dan I. izvedel čudovito novico, ker v letu 2011 nastopi z novo službo!! Seveda je presrečen, navdušen, končno se počuti koristnega in morda bo res prihodnje leto bolj ugodno za vse. Gre sicer za povsem novo podjetje, zato je prihodnost negotova, a v tem trenutku je pomembno le to, da nazaj pridobi voljo in zagnanost. Za konec leta je to zares prečudovita novica!!


ponedeljek, 6. december 2010

Pozornosti za sodelavke

Ob koncu leta si določene punce v službi podarimo drobne malenkosti. Tokrat jim bom podarila modelčke za piškote, vanilin sladkor in čokoladico. Nekaj uporabnega in sladkega. Ob poplavi izdelkov je kar težko izbrati nekaj luštnega in koristnega. Kar naenkrat se nabere ogromno ljudi, ki jih je potrebno obdarovati in temu primerno postaja tudi denarnica vedno bolj tanka. 

V domačem krogu smo se letos odločili, da je na vsakega družinskega člana lahko izbrano darilo, največ v vrednosti petih evrov. To se mi zdi super ideja, navsezadnje smo vsi najbolj veseli, če dobimo kakšen šampon ali nogavice, kajti to vedno pride prav. In ne boste verjeli, s petimi evri se da marsikaj kupiti in tudi precej bolj se potrudiš kot, če imaš na razpolago več denarja, kajti darilo je tako za vsakega precej bolj skrbno izbrano, predvsem pa premišljeno.

sreda, 18. november 2009

Darovanje

Danes me je predčasno obdaril Miklavž. Tokrat se je nadvse potrudil in mi podaril komplet osebnih pisemskih znamk. Za motiv je izbral moje kačje pastirje, ki sem jih naslikala letošnjo pomlad. Izgledajo čudovito, toda ne vem kako se bom lahko od njih ločila. Že res, da morajo stvari krožiti in je prav, da z drugimi delim veselje, vsekakor pa bom eno ali dve obdržala zase.

Francoski sociolog Marcel Mauss je opredelil pravila darovanja, kaj lahko darujemo, komu lahko darujemo ter kdaj lahko darujemo. Ne gre torej za svobodno dejanje posameznika, temveč je obdarovanje družbeno in kulturno določeno.

1. Pravilo obligacije – darilo podarimo ob pravem času (obletnice, rojstni dnevi). Darilo moramo sprejeti, kajti zavrnitev pomeni žalitev. S tem, ko poklonjeni dar sprejmemo, se v simbolnem smislu vedno zavežemo.
2. Pravilo recipročnosti – ko darilo sprejmemo, se na simbolni ravni obvežemo, da bomo darilo poklonili nazaj.
3. Pravilo ekvivalentnosti – pri darovanju gre vedno za simbolno vrednost. Skromno vrnemo s skromnim, dragoceno z dragocenim (če nam moški podari nakit, to na simbolni ravni pomeni, da želi z nami intimno zvezo).

Z darovanjem vedno podarimo tudi del sebe. Prav tako lahko spremenimo odnos, ki ga imamo z osebo, s katero se obdarujemo. Prenehanje darovanja pomeni ohlajanje odnosa.
Darilca so luštna hrana za dušo, če le niso podarjena prepogosto. Lepo je, da nekdo misli na nas.