Moja prijateljica se je vrnila domov iz potovanja po ZDA. Zjutraj sva klepetali na balkončku, sonce je prijetno sijalo in uživala sem ob pripovedovanju njenih doživetij. Bolj kot kaj drugega sem jo občudovala, da se je odpravila tja sama, najela avto in se peljala 1000 km iz enega konca do drugega, letela iz enega kraja v drugega, uživala v deževnem gozdu na Havajih, se počutila svobodno in srečno ... Potovanje v Ameriko je bila njena dolgoletna želja in končno jo je uresničila. Malce me je bilo strah pred njenim odhodom, da morda ne bo razočarana, kajti želja je bila zares močna. Velikokrat je namreč v življenju tako, da budiš upe in pričakovanja do določenih krajev in tudi ljudi, potem pa si razočaran. A domov je prišla še bolj nadvušena kot pred odhodom.
Skrbi me le to, da ne bo več želela ostati v Sloveniji. Že dlje časa se tu ne počuti doma in resnično upam, da bo zbrala pogum in ureničila svoje želje - oditi iz Slovenije. To ji seveda privoščim iz vsega srca. Potovanje v ZDA je bilo njeno odločilno potovanje, potovanje za življenje ... mislim, da jo je še bolj obogatilo in okrepilo v smislu, da bo ta izkušnja rasla iz dneva v dan, vse bolj in bolj - dokler ne bo lepega dne spakirala in šla ... ter se ne vrnila ... pri tem pa ji seveda želim vso srečo sveta.
Da je moja zelo zelo dobra prijateljica pa lahko sklepate po darilcih, ki mi jih je prinesla iz potovanja - pozna me do obisti :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar