Vedno smo živeli v bloku, a vedno smo imeli vrt. Sprva je bila le majhna gredica, z leti pa je postal večje pribežališče, kamor se umaknemo pred vrvežem blokovskega naselja. Poletja bolj ali manj preživljamo tam, kajti vrt je naš domek v malem. Da si lahko zunaj na zraku, v senčki pod trto in zelenjem, da v miru prebereš knjigo in v ozadju slišiš ptičje petje in reko, ki s svojim tokom odnaša vse svoje skrbi ... kraj, ki pomirja in te napaja z energijo.
Letos sem mami pomagala pri zeliščih, kmalu pa si bom tudi na balkonu zasadila svoja. Upam, da bodo uspevala, kajti ni lepšega, da kuhaš kosilo s svežimi začimbami in si vmes pripraviš kakšen osvežilen mojito iz svežih lističev mete. Zelo se že veselim poletja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar