četrtek, 21. januar 2010

Tous

Lani na morju sem med plavanjem izgubila najljubši prstan, ki mi ga je poklonila prijateljica, ki živi v Španiji. Nosila sem ga vsepovsod, ker je bil tako edinstven. Imenoval se je Mil osos, kar po špansko pomeni Tisoč medvedov. Medvedki so zaščitni znak tega oblikovalskega podjetja.

Skušam biti nenavezana na stvari, a darila, ki jih dobim od posebnih ljudi so vendarle drugačnega pomena. Takoj sem jo obvestila, da sem žalostna zaradi izgube, I. se je ponudil da ga bo poiskal med potapljanjem, toda na veliki površini s travnatim dnom kjer sem plavala bi bilo to prej kot ne sizifovo delo. Zares mi je bilo hudo, celo moji sodelavki, ki nikoli ne kaže pretiranih čustev je bilo žal zaradi izgubljenega nakita. Morda mi je bil posebej drag tudi zato, ker je moja prijateljica toliko tisoč kilometrov stran in me je prstan spominjal ter vezal nanjo. Bil je del nje, del mene. In včasih jo tako zelo pogrešam.

Včeraj sva se po letu dni videli, ker je prišla za nekaj dni v Slovenijo. Zares nisem pričakovala, da mi bo kupila novega in bila sem nepopisno vesela. Vsekakor bom tokrat bolj pazljiva in bodo medvedki ob naslednjih morskih podvigih ostali raje kar v svojem brlogu.





Ni komentarjev: