Moje dete še varno čaka v trebuhu, zato imam čas ustvarjati, peči ... uživam na porodniškem dopustu, ni mi dolgčas in predvsem se posvečam sebi. Ker se bo od rojstva dalje moje življenje vrtelo okoli deteta in si to tudi želim, si zdaj privoščim razvajanje - to pomeni, da ne prebiram knjig o vzgoji, ker vem, da bom iskala nasvete in ukrepe takrat ko jih bom potrebovala - morda bo mnogokrat prepozno, a sedaj se še lahko posvečam sebi in si raje ogledam kakšen dober film, odkrijem kakšen nov - kreativen blog, preizkušam nove recepte - vse to brez slabe vesti. Mnoge moje prijateljice so se mrzlično pripravljale na porod, prebirale knjige in članke o tem kako dojiti ... saj ne rečem - tudi sama sem se malo pripravila in prebrala, a stvari gredo vedno po svoje. Porod ni tak, kot si si ga zamišljal, tudi dojenje ne poteka tako kot piše v knjigi ... manj kompliciraš, boljše je. Kot vso nosečnost, sem tudi v zadnjih dnevih izredno pomirjena, brez nekih pričakovanj in menim, da je tako najboljše. 
S piškoti je veliko dela, ker je potrebno vsakega posebej oblikovati in po možnosti tudi okrasiti. Če imam čas se z veseljem lotim njihove priprave, je pa res, da sem vsakokrat po peki utrujena. Zaenkrat se lotim le preprostih receptov, ki jih s svojo domišljijo dopolnim, tokrat sem jih oblikovala z orehi in lističi mandljev. Izgledali so lepo, bili pa so tudi okusni. Rada pečem tudi zato, ker I. vedno pohvali moje dobrote – to je največja nagrada in motivacija za prihodnost. Nekoč bi se rada lotila zahtevnejših peciv, a imam strah pred tem, da bi se vse izjalovilo. A kdor ne tvega, se nikdar ne nauči.Nekaj mesecev imam še čas, potem pa ga vsekakor ne bom imela za obsežne pekovske podvige. Se pa neznansko veselim peke piškotov z modelčki z mojim otročičkom, predvsem pa vonja v stanovanju po dobrotah, ki me spominja na otroštvo.
