Ponavadi zjutraj spijem že toliko kave, da se moram v mestu v kavarni bremzati in odločiti za kaj drugega. Ne da bi bila škrta, ampak pitje metinega čaja v kavarni se mi res zdi pretirano drago početje, zato čaj naročim res redkokdaj, če le ni čajna hiša s posebnimi okusi čaja. Soka ne pijem, gaziranim pijačam se tudi izogibam ... kaj naročiti, če ne piješ kave? Zadnje čase me ogreje bombardino, ki me spominja na smučarijo v Italiji, na mrzle dneve brez sonca, ko veter brije v obraz in po nekaj fantastičnih spustih ogreješ telo v alpski gostilni ob bombardinu ... še nekaj let in bele strmijo bodo zopet vabile ...
Prikaz objav z oznako gurmani. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako gurmani. Pokaži vse objave
sreda, 19. december 2012
ponedeljek, 16. julij 2012
Medene dobrote
Kam je izginil dobri stari med? Moj najljubši kostanjev ali gozdni, da pogreni. Na trgu je poplava različnih medu z okusi. Okus kokosa, eteričnih olj, pomaranče, brusnice ... sicer dobro za popestritev zajtrka, saj včasih nimaš več idej kaj bi jedel, a še vedno je zmagovalen tradicionalen, tak, ki so ga poznale generacije pred nami. Med je med, kava je kava, ne more biti super med z dodatki sadja in ne more biti super kava z dodatkom ginsenga. Kakorkoli, prisegam pač na tradicionalne jedi ter pijače, čeprav rada preizkusim nove zadeve.
sobota, 26. november 2011
Rogljički
V zadnjem mesecu sem se navdušila nad peko rogljičkov. Našla sem enostaven recept, preizkušen in rogljički so res slastni. Ponavadi jih nadevam z orehi, sicer pa lahko tudi z marmelado, sadjem, skuto ... kar imate trenutno pri roki.
Čeprav je danes poplava sladkarij v trgovini, še vedno raje pečem sama. Poleg tega, da vem kaj dam noter me pečenje in vonj po sladkem vedno vrneta v otrošvo. Spominjam se petkovih večerov, ko se je po televiziji vrtel Miami Vice, mami pa je pekla piškote na testomat. Med reklamami sem hodila v kuhinjo in jedla še tople ... upam, da bom tudi svojim otrokom pričarala ta občutek - občutek toplote, bližine, povezanosti, sreče ... in res gre ljubezen skozi želodec.
Čeprav je danes poplava sladkarij v trgovini, še vedno raje pečem sama. Poleg tega, da vem kaj dam noter me pečenje in vonj po sladkem vedno vrneta v otrošvo. Spominjam se petkovih večerov, ko se je po televiziji vrtel Miami Vice, mami pa je pekla piškote na testomat. Med reklamami sem hodila v kuhinjo in jedla še tople ... upam, da bom tudi svojim otrokom pričarala ta občutek - občutek toplote, bližine, povezanosti, sreče ... in res gre ljubezen skozi želodec.
nedelja, 20. marec 2011
Gurmanski užitki
Hrana mi ne predstavlja nujnega zla za preživetje, temveč v njej uživam. Ko sva se z I. skupaj vselila sem rada začela kuhati in peči. Pravzaprav me je I. navdušil, kajti do takrat se mi je kuha vedno zdela izguba časa in sem raje vedela, da so kuhali drugi. Všeč mi je, ker oba rada preizkušava nenavadne okuse, začimbe in nisva zadovoljna le s krompirjem in zrezkom. Kdor pride k nama na kosilo bo vsekakor poizkusil nekaj novega.
Postala sem prava "domačica". Obožujem kuharske oddaje, zanimam se za kuharske knjige in ves čas bi nekaj kuhala ter pekla. Problem je le v tem, da ne morem pojesti vsega kar bi rada skuhala. Pa ne zaradi tega, ker ne bi mogla, le razlezena bi bila :)
Veliko mojih prijateljic je obremenjenih s svojim videzom in se mnogokrat odrekajo hrani. Po pravici povedano grem najraje z njimi na kavo, ker bi me ob večerji minil apetit. Ne maram zagrenjenosti in odrekanja na vsakem koraku, poslušanja o tem kako je potrebno cel dan kolesariti, če poješ krof ... Lepo in prav, če skrbiš za svoje zdravje, vendar vse v življenju ima svoje meje.
Z I. uživava življenje v polni meri, kar pomeni, da jeva uravnoteženo hrano, se veliko gibava in zadnje čase rekreirava. Kadar slediš takemu ritmu mislim, da si na pravi poti grškemu reku: zdav duh v zdravem telesu.
Naročite se na:
Objave (Atom)