Sem vedela, da to ne bo moglo biti res. Iz zelenja v sneg, brez jesenskih barv. Vsako leto se veselim jeseni in razočarana bi bila, če ne bi ujela vsaj nekaj barv.
Velikokrat sem pisala o "priklicanih mislih" - ko razmišljaš o določeni stvari in se ti dejansko zgodi, ko razmišljaš o določeni osebi in te takrat pokliče ... preplet energij in misli.
Zgodilo se nama je včeraj z I., ko sva se sprehajala po bližnjem hribu, ki je tudi naseljen. I. je kraj všeč in bi takoj tukaj živel. Jaz se sicer bolj nagibam za mestno življenje, sploh zaradi otrok, ki bi imeli več družbe in tudi logistično bi bilo vse lažje izvedljivo kot, če bi se morali voziti vsak dan iz hribov v dolino. Če bi šlo le za naju ne bi dvakrat razmišljala, saj tu res najdeš mir in sprostitev.
Zagledala sva se v neko staro domačijo, za katero sem bila prepričana, da v njej živi kakšna stara gospa. Spomnila me je na otroštvo, ko sem hodila na obisk k babici, ki je prav tako živela sama.
In tako sva sanjarila kako bi kupila takšno domačijo, se sprehajala ... in na poti srečala neko gospo, ki naju je ogovorila. Ne boste verjeli, toda gospa je res živela v tej hiši! Del poti smo šli skupaj in se pogovarjali, a žal nama je razblinila sanje, saj se menda tu ne sme graditi.
Četudi ni realne možnosti, da bi kupila takšno domačijo ali gradila hiško, je lepo sanjati ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar