Krhko življenje

Nekoč sva se z I. pogovarjala česa naju je v življenju strah. Njega je strah, da bi se nekomu od bližnjih zgodilo kaj groznega, nekaj, kar ne bi bilo v njegovi moči, da bi lahko pomagal.

Zadnja dva dneva sem se tako počutila tudi sama. Moji dragi nečakinji se je razlil slepič in upamo na najboljše. Z očetom sva se dolgo v noč pogovarjala o življenju, vrednotah, odnosih, o tem kako krhko je življenje, kako nespametno zapravljamo čas za nepotrebne stvari. Če je res v življenju kaj vrednega so to dobri odnosi z družino, iskrenimi prijatelji in partnerji. Žal se šele v najtežjih življenjskih trenutkih izkaže  kako tesni so naši odnosi  in kako močne so med nami vezi.

Danes sem prebrala lepe misli politika Ari Vatanena, med drugim tudi svetovnega prvaka v reliju, ki je kot otrok izgubil očeta v prometni nesreči:

"Naučil sem se, da je življenje dar, a zelo krhek dar. Tistega dne sem se naučil nečesa, kar bi se morali naučiti vsi politiki: ugotovil sem, kako majhni smo kljub temu, da si domišljamo, da imamo moč. Nov dan ni nekaj, kar se ti samodejno zgodi, ampak je dar. Spoznal sem, da nisem nesmrten, zato je moje življenje tako lepo. Vsak trenutek je postal zelo dragocen. Zares pa štejejo le trenutki, v katerih ljubimo, in edine prave volitve so volitve življenja, kjer je na preizkušnji to, ali znamo ljubiti".