Nova priložnost

Se vam je že kdaj zgodilo, da ste si nekaj zelo želeli, ko pa ste to dobili niste bili veseli? Prejšnji dan sem pisala o tem, da se bo v službi moralo nekaj spremeniti, premakniti, sicer bom obstala na mestu in postajala iz dneva v dan bolj nesrečna. Zgodilo se je danes, da me bodo premestili na oddelek, kamor sem si želela. Namesto, da bi vriskala od veselja se sploh ne počutim vzhičeno. Morda zato, ker sem dolgo pričakovala to odločitev, le čas nikoli ni bil primeren. Najbrž tudi dolgo še ne bi bil, če ne bi sodelavka, katero bom nadomestila dala odpoved. Velikokrat pa so bile vmes tudi prazne obljube in upi, ki so se izjalovili in sem zato prenehala verjeti v besede. Dokler ne bom preselila svojih stvari v drugi oddelek, bom najbrž ostala skeptična.

Pogrešam I., ki ga ta teden ni doma, da bi z njim delila novico. On je moj najboljši motivator in vem, da bi z mano delil veselje ter me spodbujal, da sem dovolj sposobna za to delo, kljub temu, da še nikoli nisem tega počela in bo to zame popoln začetek. Po tihem se veselim novih odgovornosti, izzivov, me je pa tudi strah, če bom sposobna dojemati stvari tako hitro. Toda, kot pravim … učenje je zame izziv, nenehno se želim izpopolnjevati in če je želja dovolj močna se vse zmore. Moja sestra ima na hladilniku rek: Vse je stvar volje in tudi voljo se da natrenirati.