Najslabša stran moje sužbe je kolektivni dopust, ki traja 14 dni v avgustu in 7 dni v decembru. Še slabša stran tega t.i. kolektivnega dopusta pa je, da moram v avgustu vsaj tri krat priti nazaj, ker morajo določene stvari biti narejene ravno takrat. In še slabša stran tega je, da ne morem tega narediti v treh dneh zaporedoma, temveč na obroke, kar pomeni, da ne morem nikamor na dopust za dlje časa. Kljub pritožbam in nevšečnostim vseh tistih, ki moramo tako delati, žal nimamo neke avtoritete, da bi bilo drugače. To sem nekako sprejela in greva takrat z I. ponavadi kolesarit ali v hribe, na morje pa vedno hodiva v juniju ali juliju. Zaradi tega grem pogosto v minus z dopustom, a se s tem sploh ne obremenjujem.
Letošnji dopust sva preživela na Hvaru, kjer sva bila tudi pred petimi leti in nama je obema neznansko všeč. Že drugič sva bila nastanjena v družinskem penzionu, na južni strani otoka v majhni in mirni vasici. Nikoli še nisva bila na dopustu blizu mestnega vrveža, ker nihče od naju ne mara gneče, nočnega življenja in šundra. Veliko raje ob večerih sediva ob dolgi večerji in steklenici vina ter uživava v danem trenutku. Junija je tako zelo prijetno na morju. Ni pretirane vročine, ni veliko turistov in rastlinje še vedno poganja svoje zelenje, ni sledi o požganem, vročem in puščavskem ...
Ni komentarjev:
Objavite komentar