Ob praznikih sem nadvse ustvarjalna, saj zanetijo neko motorično silo, nad katero sem celo sama presenečena. Moja ustvarjalna moč je takrat na višku, od peke, kuhe, risanja, dekoracij …
Moja mama je vedno poudarjala pomen praznikov, ki morajo biti drugačni od vsakdana, saj le-tako dajejo smisel in polnost. Skozi vsa leta je ob praznikih skrbno pripravljala tradicionalne dobrote, vezane na posamezen praznik, vonj po peki pa je pričaral toplino. Zdi se mi pomembno, da starši privzgojijo otrokom določene vrednote, da jih cenijo, ko odrastejo. Na ta način jih prenašajo na svoje potomce in prazniki ne izumrejo. I. velika noč nič ne pomeni in bi raje šel v hribe, jaz pa želim praznike preživeti v krogu družine, kajti v hribe lahko greva vsak drugi teden v letu. Za razliko od mojih staršev, ki verujejo v katoliško vero pa sama nisem njena zvesta pripadnica, kar se je okrepilo skozi moja leta na fakulteti. Verjamem v Jezusa in njegova dobra dela, a skozi zgodovino krščanstva je veliko vzrokov, zaradi katerih se ne čutim pripadne. Toda, če ne verujem v Boga, še ne pomeni, da ne spoštujem praznikov in vere kot take.
Svojim nečakom sem pripravila zajčke presenečenja, napolnjene s piškoti, bonboni. Sedaj ko čakam, da vzhaja moja velikonočna pletenica, pa se podam v svet branja. Kar nekaj knjig me čaka ob postelji. Je grda navada, da berem vedno več knjig naenkrat? A ker je vsaka tako zelo drugačna od druge, jih vsebinsko ne morem pomešati. Obožujem knjige. Včasih si želim, da bi več brala in imam strah, da v življenju ne bom zmogla prebrati vsega kar bi želela.
Kadar je otrok bolan, zahteva 110% pozornost staršev, še posebej mame. Tako res nisem imela časa za kakšno ekstra dekoracijo za bližajoče se velikonočne praznike. Prvič sem letos kupila velikonočne voščilnice, kar še nikoli do sedaj nisem storila - vedno sem ustvarjala sama. A kljub napornim dnevom, je potrebno spoštovati praznike. Moja mama je vedno govorila, če ne praznuješ praznikov, slej ko prej tudi prazniki zapustijo tebe.
