Prikaz objav z oznako strast. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako strast. Pokaži vse objave

sreda, 25. november 2009

Strastna početja

Kaj počnete tako strastno, da si ne znate več predstavljati življenja brez te dejavnosti? Imate kakšno stvar, za katero rečete, da živite zanjo in bi se vam svet sesul, če je ne bi mogli več početi?

Sama nimam tako zelo strastnega hobija. Rada ustvarjam, toda to je prisotno že tako dolgo v mojem življenju, da se mi zdi, da je postalo že stalnica. Seveda bi bila strašno žalostna, če bi iz nekega razloga morala nehati ustvarjati, a vendarle obstaja toliko načinov, s katerimi lahko pretentaš umetnost in si jo nekako prirediš … če pa ostaneš čisto brez kakršnekoli možnosti, pa mora biti nepojmljivo.

I. strast je potapljanje na dah, poleg ostalih vodnih športov kot sta plavanje in podvodni hokej. Kljub temu, da je potapljanje na dah nevaren šport in bi starši najraje vedeli, da odneha, pa me ravno ta njegova predanost in strastnost privlačita. Ko govori o potapljanju iz njega kar žari.

Nikoli me ni strah zanj, pa čeprav se večinoma potaplja sam. Skušam ne misliti nanj, ko zapusti obalo. Zaupam njegovi presoji in vem, da ne gre preko svojih zmožnosti, čeprav je že trenutek nepozornosti lahko usoden. Enkrat samkrat sem se zbala, ko se ni vrnil po predvidenem času. Moja intuicija je zelo dobro razvita in večkrat me obda nek strašen občutek, ki se ponavadi izkaže za utemeljenega. Res je občutil slabost in je rabil dlje časa, da se vrne. Takrat sem se odločila, da si kupim obleko in hodim z njim, kolikor bom lahko. Sama še nisem prišla do te točke, da bi si upala potapljati. S površja opazujem podvodne lepote in I. izginjanje v temne globine.

Že ko sva se spoznala, sem vedela, da je potapljanje na dah njegova strast in vsakršen poskus, da bi ga od tega odvrnila, bi bil povsem zaman. Nikoli pravzaprav nisem niti pomislila, da bi ga odvračala od tega. To je del njega, njegova pravica, njegova strast, ki mu daje zagon in česa takega človeku ne smeš niti poskusiti odvzeti ali preprečiti. Če nisi pripravljen vzeti tega kot del svojega življenja je bolje, da odideš drugam.

In tako je prišlo nekaj, kar je razblinilo njegove sanje… raztrgan bobnič od udarca na treningu, sluh na eno uho in prepoved vsakršne dejavnosti, povezane z vodo. Srčno oba upava, da se bo bobnič zacelil in da bo vse šlo brez komplikacij, kajti ne znam si več predstavljati poletja brez njegove potapljaške obleke, vse opreme, ki jo prevažava naokoli, njegovih iskrivih oči ko mi na obali pripoveduje o podvodnem svetu ter vseh morskih bitij, ki mi jih prinese na površje pokazat… življenje brez vode bi ga do konca sesulo, s tem pa tudi mene.



ponedeljek, 12. oktober 2009

Življenje v dvoje

Za življenje v dvoje je potrebno več kot le ljubezen. Mnogo parov deluje povsem zadovoljnih, dokler ne začnejo skupaj živeti. Z I. sva preživljala prva leta samo podaljšane vikende skupaj. Življenja v dvoje sva se oba neznansko veselila. Sedaj živiva skupaj skorajda 2 leti in uživava v skupnem bivanju.

Ko še nisem imela I., sem precej časa namenjala iskanju pomena prave ljubezni. No, pomen ljubezni mi še danes ni povsem jasen, a nekatera vprašanja so le odgovorjena. Kot npr. ali je prava ljubezen naval strasti, mravljincev in neustavljivih čustev, ki preplavljajo tvoje telo, da ne moreš normalno dihati ali je prava ljubezen umirjena harmonija z nekom, ki ti vrača toliko kot si pripravljen sebe odkriti njemu?
Moja gardedama me je pomirjala z odgovori, da je moje doživljanje povsem nekaj normalnega. Namreč, takrat sem bila v harmoniji z nekom, ob nekom drugem pa mi je zastajal dih ter se tresla glas in telo. Da se v realnem svetu strast mora nekam umakniti, sicer nikoli ne veš kakšna so resnična čustva do te osebe. In da štejejo vsakdanje stvari, kako se ta oseba obnaša v povsem normalnih življenjskih situacijah. In da moraš paziti v svojih dejanjih, da ne prizadeneš druge, kajti misli so eno in samo tvoje, dejanja pa morajo biti bolj premišljena.
Zares se je izkazalo, da z osebo, do katere sem čutila neopisljivo strast, v vsakdanjih opravilih sploh nisem mogla funkcionirati.

Vsak izmed nas kdaj ustvarja sezname prednosti in slabosti. Zadnjič sem razmišljala o tem katere dobre lastnosti me pri I. privlačijo:
+ vožnja z avtomobilom mu nikoli ni problem; peljal bi me na konec sveta, če bi želela. Težko bi živela z nekom, ki ne bi maral voziti.
+ vsako jutro se stisne k meni in se pocrklja
+ vsak večer me boža po laseh
+ njegov magični dotik (ko gleda film me lahko brez premora uro in pol boža po laseh)
+ straniščna školjka je vedno spuščena (motilo bi me obratno)
+ rad kuha (glede na to, da sama ne maram)
+ vedno je pripravljen na pogovor in mi svetuje
+ ne pusti mi nositi težkih vrečk (on se muči, jaz pa nesem le wc papir – mi je sicer malo nerodno, ampak ne pusti, da bi si kvarila hrbtenico)
+ vedno hodi na zunanji strani pločnika, da me ne bi kdo povozil
+ je pravi kavalir
+ je vljuden in prijazen
+ namenja mi komplimente
+ rad me ima
Njegova pomanjkljivost je muhasto razpoloženje, tipičen rak. V enem trenutku je sladek in super, že najmanjša stvar pa ga lahko iztiri in postane tečen ter nevzdržen.

Zdi se mi, da ko si starejši težko menjaš navade, še težje pa se jim prilagajaš. Navidezno nepomembne stvari (kako si nekdo umiva zobe, kako se vede v restavraciji, kako hodi na wc …) so še kako pomembne za sobivanje. Odnosi nikoli niso idealni, tudi sama še vedno ne vem kaj si od ljubezni želim, a to, kar imam trenutno, me pomirja in sem s tem zadovoljna.