Morje

Kot otrok sem se hitro naučila plavati. Voda me vedno prevzema z občutkom skrivnostnosti in občudujem njeno neusmiljeno moč. Moja mami ne mara globin. Strah jo je deročih in temnih rek, kjer ni videti dna ter vedno plava le ob obali, da lahko sestopi, če je potrebno. Nasprotno pa mene privlači občutek tega strahospoštovanja do vode, ko sem daleč od obale, popolnoma sama s seboj. Takrat se najbolj zavem kako drobne kapljice smo v svetu sredi oceana in kako nemočni sredi neusmiljene narave.

Plavanje je dolgo časa bil moj priljubljen šport. V času svojih rednih plavalnih vaj sem tudi spoznala I., ki je študiral na športni fakulteti in od vseh disciplin (neverjetno) usmerjal ravno plavanje. Še vedno trenira podvodni hokej in se prosto potaplja. Ne znam opisati zakaj me to privlači. Morda mu včasih zavidam mir, ki vlada pod vodo in o katerem mi rad pripoveduje, popolno prepustitev globini in modrini, upočasnjenemu bitju srca in notranjemu miru, ki ga ob potapljanju čutiš. Ljudje delfini, jim pravijo ostali. Včasih pred spanjem, ko je telo popolnoma umirjeno diha jogijsko dihanje, toda povsem nezavedno, to slišim le jaz. Globok vdih v pljuča, nato pa dolg, polglasen in sproščujoč izdih.

Ko z nekom ustvarjaš in vodiš odnos, se mi zdi pomembno imeti podobne hobije. Preveč različnih interesov lahko vodi v odtujevanje. Seveda imamo ljudje različne interese zanimanja, a ne predstavljam si, da bi živela z nekom, ki bi mu bilo odveč na morje in bi to doživljal prej stresno kot pa z užitkom.

Za naju z I. pomeni morje oddih, pobeg od skrbi, sprostitev, a hkrati spoštovanje do globin ter njenih dragocenosti, ki jih hrani globoko na dnu - dušni mir, ki ga na površju težko najdeš.

Strastna početja

Kaj počnete tako strastno, da si ne znate več predstavljati življenja brez te dejavnosti? Imate kakšno stvar, za katero rečete, da živite zanjo in bi se vam svet sesul, če je ne bi mogli več početi?

Sama nimam tako zelo strastnega hobija. Rada ustvarjam, toda to je prisotno že tako dolgo v mojem življenju, da se mi zdi, da je postalo že stalnica. Seveda bi bila strašno žalostna, če bi iz nekega razloga morala nehati ustvarjati, a vendarle obstaja toliko načinov, s katerimi lahko pretentaš umetnost in si jo nekako prirediš … če pa ostaneš čisto brez kakršnekoli možnosti, pa mora biti nepojmljivo.

I. strast je potapljanje na dah, poleg ostalih vodnih športov kot sta plavanje in podvodni hokej. Kljub temu, da je potapljanje na dah nevaren šport in bi starši najraje vedeli, da odneha, pa me ravno ta njegova predanost in strastnost privlačita. Ko govori o potapljanju iz njega kar žari.

Nikoli me ni strah zanj, pa čeprav se večinoma potaplja sam. Skušam ne misliti nanj, ko zapusti obalo. Zaupam njegovi presoji in vem, da ne gre preko svojih zmožnosti, čeprav je že trenutek nepozornosti lahko usoden. Enkrat samkrat sem se zbala, ko se ni vrnil po predvidenem času. Moja intuicija je zelo dobro razvita in večkrat me obda nek strašen občutek, ki se ponavadi izkaže za utemeljenega. Res je občutil slabost in je rabil dlje časa, da se vrne. Takrat sem se odločila, da si kupim obleko in hodim z njim, kolikor bom lahko. Sama še nisem prišla do te točke, da bi si upala potapljati. S površja opazujem podvodne lepote in I. izginjanje v temne globine.

Že ko sva se spoznala, sem vedela, da je potapljanje na dah njegova strast in vsakršen poskus, da bi ga od tega odvrnila, bi bil povsem zaman. Nikoli pravzaprav nisem niti pomislila, da bi ga odvračala od tega. To je del njega, njegova pravica, njegova strast, ki mu daje zagon in česa takega človeku ne smeš niti poskusiti odvzeti ali preprečiti. Če nisi pripravljen vzeti tega kot del svojega življenja je bolje, da odideš drugam.

In tako je prišlo nekaj, kar je razblinilo njegove sanje… raztrgan bobnič od udarca na treningu, sluh na eno uho in prepoved vsakršne dejavnosti, povezane z vodo. Srčno oba upava, da se bo bobnič zacelil in da bo vse šlo brez komplikacij, kajti ne znam si več predstavljati poletja brez njegove potapljaške obleke, vse opreme, ki jo prevažava naokoli, njegovih iskrivih oči ko mi na obali pripoveduje o podvodnem svetu ter vseh morskih bitij, ki mi jih prinese na površje pokazat… življenje brez vode bi ga do konca sesulo, s tem pa tudi mene.