Zelišča

Mami mi je podarila čudovit lonec, odprt s petih strani, v katere poseješ semena zelišč. Nisem izbrala tistih zelišč, ki so napisana na loncu, kajti letos sem jih že posadila. Sem pa namesto njih izbrala zelišča, ki jih še nikoli nisem sadila, med drugim tudi koriander in limonsko travo. Nekje okoli 20 dni naj bi trajalo, da semena vzklijejo. Radovedno bom torej opazovala proces uspevanja, morda pa kaj požene.

Čas za rože

 Občudujem vse tiste, ki jim uspeva, da so rože videti zdrave in sijoče. Ko pogledam svoje rože imam vedno občutek, da se mučijo. Res je, da jih pretirano ne gnojim in zlijem le enkrat mesečno malo substrala. Ko poslušam druge kako skrbijo za svoje rože ugotavljam, da res ne rastejo kot bi morale ravno zato, ker jih premalo gnojim. A kar nimam srca, da bi jim vlivala gnojilo. Po drugi strani pa potem žalostno gledam kako usihajo. 

Danes sem presadila vse rože v stanovanju, vsak listek osvežila z vodo in jih namazala s kokosovim oljem. Za slednje nisem najbolj prepričana, da sem ravnala prav, a če je kokosovo olje dobro za mojo kožo, najbrž tudi rožicam ne bo škodilo.

Poznam določene ljudi, ki jim požene prav vsaka korenina, ki jo posadijo. Kot bi imeli kakšen urok, ki bi deloval na rastline. Ko bi vsaj jaz imela takšno srečo, ali znanje?

Zelenje

Mojo otroško sobo so vedno krasili kaktusi. Nikoli nisem marala zelenih rož. Bila sem celo prepričana, ko bom odrasla in živela na svojem, da bodo kaktusi edine rastline v stanovanju.

A zarečenega kruha se največ poje. Sedaj sem odrasla, živim na svojem in na okenskih policah imam samo zelene rastline. Sploh zadnje leto sem bila neštetokrat v cvetličarni in vedno iz nje odšla s kakšno lončnico več. Če bi imela več prostora, bi bilo v stanovanju še več zelenja.

Orhideje mi niso tako všeč. Eno sem dobila za rojstni dan in dve leti ni pognala nobenega cveta. Nad njo sem že skorajda obupala, a me je presenetila ter naredila novo steblo, sedaj pa rastejo popki. Vsak dan jo občudujem, kako raste in se razvija.

Da znaš ceniti in se veseliti majhnih stvari, to je ključ zadovoljnega življenja. Iz majhnega raste veliko. Opazovati kako nekaj/nekdo raste in se razvija nas navdaja z upajočim spoznanjem, da ravnamo pravilno.