Pa je prišel dan, ko se je pokazal velik plus. Uradno lahko veselo povem, da bom postala mamica. Občutkov se ne da opisati, veselja in navdušenja, ki sva ga z I. pri tem čutila tudi ne. Vse skupaj se mi zdi čudežno, neverjetno, morda tudi zato, ker se telesno počutim ravno tako kot pred tem. Na začetku sem bila precej utrujena, potrebovala sem precej spanca, predvsem pa sem vesela, da ne občutim nikakršnih slabosti. Se je pa čustveno veliko spremenilo. Z I. iz dneva v dan vse bolj občudujeva najinega otročka in se pripravljava na neznano v najinem življenju.
Za mano je prvo trimesečje in zaenkrat vse poteka lepo. Včeraj sva imela pregled nuhalne svetline. Bila sva zelo nervozna, nemirna, a k sreči je vse v redu. Minute čakanja v ambulanti so se nama zdele kot ure. Prvič sva imela možnost videti najinega dojenčka v vsej njegovi obliki, oči, nos, usta, roki in vseh 10 prstkov ... s kotičkom očesa sem opazovala I. kako je s fascinacijo opazoval otročička in se čudil, da je to majceno bitje najino. Ko je slišal bitje srca ni mogel skriti navdušenja, jaz seveda tudi ne. Na oči so mi stopile kar solze.
Res je čudež, kot pravijo mnogi. Že tako sem neznansko srečna, ko pa imaš ob sebi tudi tako ljubečega partnerja, ki vse to spremlja z enakim navdušenjem kot ti je veselje popolno.
3 komentarji:
Čeeeeestiiiitam!
Želim ti, vama, vam veliko zdravja in da bo šlo vse po maslu in načrtih. Srečno!
Hvala za lepe misli in želje.
Kakšna lepa novica:)
To so res čudežni trenutki, uživajta v njih... nosečnost je lepa, najlepše pa je, ko začne otroček brcati. Vse lepo in dobro vsem trem!
Objavite komentar