Umetniški večer

V kraju kjer živim je bila 20. obletnica delovanja privatne galerije in ob tej priložnosti so se zbrali domači slikarji in kiparji ter se predstavili s svojim delom. Med njimi je bil tudi moj oče, ki je ljubiteljski slikar.

Dolgo že nisem obiskala kakšne razstave in pogrešam to udejstvovanje. Povečini sem hodila le na razstave svojega očeta, ki jih je bilo kar nekaj in na ta način sem bila vpeta v svet umetnosti. Zdaj že dolgo več ne razstavlja, temu posledično pa sem tudi sama nehala obiskovati razstave. Sem pa tja še grem, toda zares poredko v primerjavi z nekoč.
Violinisti so čudovito zaigrali Mozartovo Malo nočno glasbo. Obožujem zvok violin.

Po zelo dolgem času sem srečala svojo učiteljico likovnega pouka iz osnovne šole, ki se je prav tako predstavila s svojim delom (rumeni angel). Svoj čas mi je veliko pomagala pri pripravah na sprejemne izpite za srednjo šolo in v zahvalo sem ji takrat naslikala neko abstrakcijo. Pravi, da ji je to veliko pomenilo in še danes krasi steno njenega stanovanja, čeprav se je vmes že večkrat preselila. Lepo je zvedeti takšne pozornosti.

Bil je čudovit družinski večer, ki se je prevesil v zgodnjo noč ob kuhanem vinu v znameniti gostilnici našega kraja. Želim si, da bi jih bilo več.