Audrey Hepburn me je navdušila s svojo podobo v filmu Breakfast at Tiffany's. Bila je tako zelo očarljiva, krhka, suhcena in prikupna, njena vloga pa ekscentrična in na trenutke hecna, a po drugi strani naivna.
Predvsem v njenih gestah, mimiki sem videla sebe. I. je prišel v enem prizoru mimo in je po dveh minutah gledanja rekel, da je prav taka kot jaz, ubrisana.
Ubrisana pomeni, da počnem stvari, za katere sama menim, da so povsem običajne, drugi pa jih vidijo kot nenavadne. Ponavadi gre za geste, mimiko, ne pa toliko za misli, besede, ideje. Kadar greva na pot, vedno pojem na glas v avtu, med vožnjo plešem, med kuhanjem ali pečenjem se vrtim in počnem podobne igrive traparije. Na nek način zabavam samo sebe, I. pa se k sreči to zdi smešno.
Rada sem ubrisana, najbrž pa je to v naravi človeka. Ali si ali pač nisi. Ne moreš se zavestno odločiti, da boš počel neke geste, da bo videti zabavno, kajti učinek je ponavadi povsem nasproten. Lastne geste so samoumevne in se jih niti ne zavedaš. Zabavno in prikupno postane takrat, ko običajne, vsakdanje geste v očeh drugih postanejo zanimive. Zdi se mi, da lažje shajaš v življenju in v njegovi resnosti, če se znaš pozabavati na njegov račun.
Primer ubrisanosti: moja rožica v službi je začela veneti. Ni imela dnevne svetlobe in najbrž se je kar namučila, preden sem se odločila, da ji bo bolje v domači oskrbi. Tako sva se z rožico odpeljali domov. Posedla sem jo na sovoznikov sedež, previdno, da se ne bi na poti prevrnila. Ves čas sem jo gledala in se z njo pogovarjala. Na poti me je videla sodelavka in ji ni bilo povsem jasno s kom se pogovarjam. Z rožico sva peljali bolj počasi kot ponavadi in v čisto zadnjem ovinku pred domom se je prevrnila. Zemlja se mi je stresla po avtu, pa še nekaj njenih bodic se je zapičilo po sedežu. Kako sem bila žalostna zanjo, da ni preživela varne vožnje.
Ko sem I. povedala zgodbico o rožici, je bil njegov prvi komentar, da sem ubrisana in se je smejal, ampak zanimivo je to, da v mojih očeh zgodba sploh ni bila smešna. Torej je res, da so drugi tisti, ki opredelijo stvari za nenavadne. Čudak se samemu sebi nikoli ni zdel čudak, kaj ne?
Sodelavka je naslednji dan rekla na zgodbo o rožici: ti si pa res znaš narediti tudi najmanjše stvari zanimive.
In še danes ne vem kaj je bilo drugim tako zanimivega v zgodbi z rožico.
Ni komentarjev:
Objavite komentar