Pridih Bosne

Moj prvi resni fant je bil iz Bosne, toda rojen v Sloveniji.

Kdor ljubi, ta ne izbira.

Nikoli mi ni bilo pomembno od kod nekdo izvira, kaj so njegovi starši, kajti vsak človek je osebnost zase in kot takega ga vedno sprejemam.

Moji starši niso odobravali najine zveze. Čeprav so zame še vedno najboljši starši, ki bi jih lahko želela, pa ne morem pozabiti niti oprostiti njunih zadržkov in nesprejemanja najine odločitve, da sva bila par. To je bilo eno najtežjih obdobij v mojem življenju, ker sem bila nenehno razdvojena med ljubeznijo do I. (zanimivo, da je tudi njegova začetnica imena na črko I.) ter ljubeznijo do staršev. Vso veselje, vso žalost, ki se je takrat dogajala v zvezi z I. sem obdržala zase, kajti nikoli nisem vedela kako bodo starši odreagirali. Mislim, da sem se takrat naučila svoje osebne skrbi držati v sebi in še danes imam to navado, da ogromno stvari obdržim zase, iz čiste previdnosti, da nisem razočarana.

Ljubezen z I. je že zdavnaj minila. Na njega samega se nikoli niti ne spomnim, vedno pa bodo ostali srčni spomini na topel, ljubeč, čist, iskren odnos in zdi se mi, da ravno zaradi neodobravanja okolice toliko bolj trden, močan in ljubezni poln. I. je bil zelo pozoren fant, ljubeč, od njega sem se veliko naučila in kar je zame najpomembnejše, mi je dajal občutek, da sem mu pomenila vse na svetu.

Najin odnos je intenzivno trajal dve leti in v tem času sem prvič obiskala Bosno, deželo njegovih korenin. Name je pustila pridih skrivnostnosti, neko neopisljivo nostalgično hrepenenje. Tam sem dnevno spila največ kave, se vživela v njihov duh družinskosti, zavezništva, skrbi in topline drug za drugega.

Dolga leta zatem sva se s sedanjim I. vrnila v Bosno, tokrat na povsem druge kraje. Je čudovita dežela, s prekrasno pokrajino in naravo, z duhom veselja kljub vsej moriji, ki se je tam dogajala. Dežela, ki te prevzame in kliče po ponovnem snidenju. Upam, da že kmalu. Do takrat pa: Prijatno!