Brez dvoma banja. Že kot otrok sem imela prave rituale v kopalnici, kar se tiče kopanja. Na pralni stroj sem odložila radio, si vrtela najljubše kasete in uživala v tisočerih mehurčkih in mislih, ki so se sproščale v kadi. Všeč mi je bil občutek toplega prostora in zarosenih ogledal.
Ko smo obnavljali kopalnico smo banjo zamenjali s tušem. Čeprav je praktičen, sem vedno imela probleme, kadar sem si želela umiti samo lase. Nikakor se nisem znala postaviti, ne da bi pri tem zmočila cele kopalnice. K sreči nisem bila več dolgo doma, da bi se na tuš navadila, ker sem se odselila.
Zdaj imam spet banjo, vrsto kopeli ter olj, obvezno pa zraven dobro knjigo in kozarec vina ali kave. Čeprav ne upoštevam navodil, da bi se morala kopati v mlačni vodi in si vedno natočim vročo, je ta pregreha vredna suhe kože.
Banjanje me pomirja, sprošča, vrača me v svet otroštva in lagodja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar