Pomladna sreča

Nikoli nisem bila ena tistih, ki posedajo pred blokom in nimajo kaj drugega početi kot gofljati. Ponavadi vedno srečuješ ene in iste ljudi, vsak dan, ki vedo vse o drugih, včasih vedo o nas še tisto, česar sami ne vemo :)

Zaradi bolečin od operacije še ne morem na dolge sprehode in ker smo z dojenčico zunaj tudi po pet ur skupaj, mi ne preostane drugega kot da se pridružim "klubu gofelj". A ker po naravi nisem firbčna v smislu čenč, me prav zares ne zanima kdo napačno obeša perilo ali kdo preveč pije. Največkrat imam s seboj knjigo, pridružim pa se kakšemu pogovoru o politiki ali zdravi prehrani.

So pa zato kratki sprehodi čudoviti. Vsak dan je lepše, toplejše. Jutra preživljam tudi v družbi svojega očeta, ki mi je pravzaprav v veliko pomoč, da si lahko kaj skuham ali grem malo počivat in on pazi na dojenčico. Le-ta ga vsak dan bolj razveseljuje in komaj čaka, da pride jutro, ko jo spet vidi. Tudi sama komaj čakam, da se zbudi, če spi po 5 ur, da jo vzamem k sebi in pocartam. Kadar ni v vozičku in se nosi v rokah, radovedno opazuje okolico. Dnevi pa kar letijo in vse bolj se zavedam, da bo dojenčica že kmalu punčka, dekle, najstnica in ženska ... zato izkoristim vsak trenutek, da jo pozorno spremljam, opazujem. Iz dneva v dan se spreminja in včasih se kar ne morem načuditi, da je to bitjece raslo v meni in je sedaj tukaj z menoj. Ta močna in globoka čustva so nekaj nepojmljivega, tako polna in bogata ter rastejo z dneva v dan bolj silovito.

Zlata hrana

Na trgu je prisotne mnogo zdrave prehrane, takšnih in drugačnih semen, oreščkov, ki obljubljajo boljše počutje, odpornost imunskega sistema itd., da včasih sploh ne veš več kaj bi jedel.Vsega pač ne moreš, prav tako hrana ni ravno poceni. Ker pa ljudje kljub temu radi preizkušamo nove zadeve, so na mojem jedilniku zadnje čase zlate inkovske jagode. Imajo kiselkast okus, kar mi ugaja. Inkovske jagode rastejo v Andih, so hrana Inkov, ki so jih jemali s seboj na pot, da so si zagotovili dovolj hranilnih snovi. So vir karotena in vitamina P ter delujejo protivnetno in antioksidantno, vsebujejo ogromno vitamina A, C, B1, B2, B6, B12, beljakovin in urejajo prebavo.

Uživam jih kar same in so odlična malica, kadar nimam časa jesti. Za razliko od popularnih goji jagod, ki se mi zdijo prehvaljene, so za moj okus inkovske jagode veliko bolj okusne.

Pozornost

8.marec se mi zdi praznik, vreden praznovanja (nasproti valentinovemu) enakopravnosti žensk, četudi praksa žal kaže drugače kot teorija. Kot otrok se spomnim pesmi oz. prvo kitico, ki sem jo vedno recitirala mami: Osmi marec, dan žena, dan vseh mamic in deklet, vsaka v roki nosi cvet,vsaka srečno se smehlja.

Čeprav moja majhna punčka še ni dekle, je od atija prejela svojo prvo rožico. Ljubka in pozorna gesta. Vesela sem, da se I. zavzema za enakopravnost žensk in nikoli ni šovinist. Moške, ki kratijo pravice žensk ima za neandertalce. Pa saj ne more biti stereotipen, kajti nikoli ne bi bila njegovo dekle, če ne bi spoštoval žensk. Ob njem se počutim ljubljeno in nikoli neenakopravno, takšne vrednote bova skušala prenesti na najino dete - da bo tudi sama nekoč prepoznala moškega, ki bo spoštoval njeno voljo, jo imel sebi za enakovredno in jo seveda ljubil.

Uvidevnost

Pomlad je že tu in veselo "vozičkamo". Moja punčka je k sreči tako zlato dete, da le redkokdaj joka tja v en dan. Le, če je lačna ali pa jo napenja v trebuščku. V vozičku spi vsak dan po 4 ali 5 ur. Kot mama sem seveda sedaj veliko bolj pozorna na zvoke v okolici in moti me vsak hrup, ki sem ga prej pasivno sprejemala. Vem, da mora biti otrok navajen spanja tudi v hrupu, a najbrž kot vsaka mama želim, da bi otrok spal karseda v mirnem okolju. Seveda ne živimo v idealnem svetu in nemogoče je biti zunaj 5 ur brez motečih dejavnikov, sploh spomladi, ko se začenjajo dela na vrtu in njivah, obrezovanje drevja in razna opravila na prostem, ki so vso zimo čakala, da se jih ljudje lotijo.

Mimoidoči se seveda ne ozirajo za tem, da voziš voziček in morda dete spi. Pa saj niti ne pričakujem, me je pa izredno presenetil naš poštar, ko sem nekega dne sedela na klopici in brala knjigo, pa me je vprašal ali dete spi. Pokimala sem mu in je prijazno rekel, da se bo z mopedom zapeljal raje naokoli bloka kot mimo naju, da je ne bo zbudil. No, to pa je lepa gesta in veseli me, da še obstajajo ljudje, ki jim je mar za druge, čeprav popolne tujce.

8.marec dan žena

Biti ženska je čudovita vloga.

Od dekliča, ki verjame v pravljično deželo do mladenke, ki z izkušnjami spoznava svet okoli sebe,

od ženske, ki s trdnimi cilji osvaja svet do mame,

ki prvič okusi pomen brezpogojne ljubezni,

do babice, ki ji vnuki predstavljajo raj.

Čas prehitro teče, a kaj za to

Komaj se je rodila, že je potrebno razmišljati vnaprej. Kje bo dobila varstvo, ko bom odšla nazaj v službo? Ta teden je bil vpis v vrtec in tako smo se vpisali na čakajoči seznam, v upanju, da bomo bili sprejeti. Ko sem bila noseča sem z umirjenostjo sprejemala vse odločitve, misli so bile spokojne in želela sem si, da bi tako bilo tudi po rojstvu. Zaenkrat sem vesela, da mi uspeva. Ne kompliciram, če malce popiha vetrček v bojazni, da bi se prehladila in prav tako ne kompliciram vnaprej kako bomo dobili vrtec oziroma ga ne bomo dobili. Ko bo čas, bomo razmišljali o posledicah. Ne razumem zakaj se je potrebno že toliko vnaprej sekirati, spraševati in si po nepotrebnem povzročati skrbi. Včasih (in največkrat) se stvari iztečejo tako kot se morajo, v dobro vseh. Ob odhodu na porodniško so me nekatere sodelavke spraševale ali se bojim na katero delovno mesto bom prišla, ko se bom vrnila nazaj v službo. Joj, kje je še to in kaj vse se vmes lahko zgodi. Že res, da čas hitro teče, prehitro, in marsikaj se vmes spremeni. Na določene ideje, dogodke pač ne moremo vplivati, zato se mi zdi z njimi nesmiselno boriti.

Vrtec oziroma varstvo bomo že dobili, služba tudi upam, da me bo čakala takšna kakršna je bila ob odhodu, v nasprotnem primeru pa se bomo takrat ukvarjali s tem. Ob vpisu v vrtec smo si lahko izbrali darilo in izbrala sem luštnega ptička. Naj bo v opomin vsem nam, da je trenutno čas za poslušanje ptičjega petja, čas za SEDAJ, kar bo pač bo. In vse bo dobro.

Jutranje ustvarjanje

Jutra so moj najljubši del dneva. Odkar imam dojenčico so se zgodnja vstajanja prevesila v še bolj zgodnja :) ritual je dobra kavica, ki vselej nakaže, da bo dan lep. Če nam uspe, da dojenčica po hranjenju še malo zaspi imam čas za ustvarjanje. Res da si ne morem privoščiti toliko usvarjanja kot bi želela, zato izbiram enostavnejše motive in tehnike. Tokrat sem naredila nekaj voščilnic, kajti bliža se april, ko ima največ mojih prijateljev rojstni dan.

Meditacija

Razmišljam, da bi doma ponovno začela z vadbo joge. Lahkotne joge, saj še vedno nisem povsem pri moči, da bi izvajala težje vaje. Vprašanje je le čas, kdaj mi bo uspelo z vadbo? Ko imam čas, grem raje spat. Včasih se mi zdi, da bi takrat najraje vse postorila: risala, pisala, brala, telovadila ... a moram poslušati svoje telo, ki pravi, da moram počivati. Včasih prehitro drvimo skozi življenje in si nakopičimo preveč stvari, potem pa nas telo izda - takrat je največkrat prepozno in že obležimo v postelji. A počasi se bom vrnila nazaj k meditaciji, saj jo že kar pogrešam. Ko sem obiskovala jogo, sem bila resnično bolj umirjena, prijazna, joga me je napolnila s pozitivno energijo. Takrat sem se tudi spopadala z osebno krizo in joga je bila nekakšna zaveznica pri reševanju osebne stiske.

Znanstveno je dokazano, da naj bi meditacija pomagala ljudem pri vzpostavljanju socialnih vezi. Z njeno pomočjo naj bi se počutili tudi manj osamljeni in bolj povezani z ljudmi, ki nas obkrožajo. Pa ne samo z ljubljenimi osebami, celo s popolnimi tujci naj bi bili bolj prijazni  in imeli bolj pozitivna čustva. Prav tako  meditacija pomaga, da sprejemamo sami sebe.

Voščilnici za rojstni dan

Z dojenčico dnevi minevajo prehitro, ker pa sem slabega zdravja moram veliko počivati. Težko najdem prost trenutek za ustvarjanje, če ga že imam grem raje počivat in si nabirat moči. Ker pa se približuje veliko rojstnih dnevov, sem ubrala preprosto in hitro rešitev za izdelavo voščilnic. S štanco sem izrezljala rožice in jih združila v nekoliko večje. Z rezultatom sem zadovoljna, čutiti je pridih pomladi - kot zunaj, kjer je že prijetno toplo.