Danes me je predčasno obdaril Miklavž. Tokrat se je nadvse potrudil in mi podaril komplet osebnih pisemskih znamk. Za motiv je izbral moje kačje pastirje, ki sem jih naslikala letošnjo pomlad. Izgledajo čudovito, toda ne vem kako se bom lahko od njih ločila. Že res, da morajo stvari krožiti in je prav, da z drugimi delim veselje, vsekakor pa bom eno ali dve obdržala zase.
Francoski sociolog Marcel Mauss je opredelil pravila darovanja, kaj lahko darujemo, komu lahko darujemo ter kdaj lahko darujemo. Ne gre torej za svobodno dejanje posameznika, temveč je obdarovanje družbeno in kulturno določeno.
1. Pravilo obligacije – darilo podarimo ob pravem času (obletnice, rojstni dnevi). Darilo moramo sprejeti, kajti zavrnitev pomeni žalitev. S tem, ko poklonjeni dar sprejmemo, se v simbolnem smislu vedno zavežemo.
2. Pravilo recipročnosti – ko darilo sprejmemo, se na simbolni ravni obvežemo, da bomo darilo poklonili nazaj.
3. Pravilo ekvivalentnosti – pri darovanju gre vedno za simbolno vrednost. Skromno vrnemo s skromnim, dragoceno z dragocenim (če nam moški podari nakit, to na simbolni ravni pomeni, da želi z nami intimno zvezo).
Z darovanjem vedno podarimo tudi del sebe. Prav tako lahko spremenimo odnos, ki ga imamo z osebo, s katero se obdarujemo. Prenehanje darovanja pomeni ohlajanje odnosa.
Darilca so luštna hrana za dušo, če le niso podarjena prepogosto. Lepo je, da nekdo misli na nas.
1 komentar:
Prekrasno darilo!
Meni je pa všeč, če samo podarim in ne dobim darila nazaj zato, ker sem ga podarila. Mi je tudi všeč, če lahko potem podarim nekaj nekomu drugemu, pa čeprav je to le pomoč pri delu, ne pa nekaj materialnega (saj veš, pay it forward).
Objavite komentar