nedelja, 8. november 2009

O prijateljstvu

Eden najbolj priljubljenih Ciceronovih filozofskih spisov je Lelij-o prijateljstvu. Tema, o kateri so razglabljali že v antiki in je moderna tudi v sodobnem svetu. Tisočletja za tem, ugotavljamo, da še vedno veljajo enake bistvene vrednote o prijateljstvu, skupne vsem obdobjem.

Cicero je živel v času pozne republike, kjer so bogati posamezniki podkupovali množice za osebne koristi. Zaradi tega je bil prepričan, da se vse da kupiti, tudi prijateljstvo. Prav zaradi tega je postavil prijateljstvu meje. Povprečna prijatejstva se rodijo iz šibkosti, potrebe, koristoljubja, prava prijateljstva pa so večna. Pri povprečnih prijateljstvih se pogosto zgodi, da zaradi značajskih sprememb ali križanja interesov nujno pretrgamo stike. Prav zaradi takih nevarnosti moramo biti pri izbiri prijateljstev že vnaprej previdni in predhodno presoditi ali je oseba, ki smo jo spoznali, vredna našega zaupanja.
V prijateljstvu mora vladati iskrenost, biti si moramo podobni, kajti prijatelji sledijo enakim osebnim načelom, ciljem. Prijatelj je naš alter ego, drugi jaz, nekdo, s katerim si upaš govoriti o čemerkoli, kot s samim seboj.

Ob pečenju čokoladnih kolačev sem razmišljala o svojih prijateljih. Po Ciceronovem mnenju, bi v kategorijo prijateljstva lahko vnesla dva človeka. Toda kaj pomeni zanj iskrenost? Je pravi prijatelj tisti, kateremu izdaš najbolj skrite misli svojega srca ali je prav, da določene zadržiš zase? Kajti včasih se bojiš pogovarjati tudi s samim seboj, kako se boš potem pogovarjal z drugim?
" Če v prijateljstvu ne razkriješ svojega srca in ti prijatelj ne razkrije svojega, mu ne moreš niti v ničemer popolnoma zaupati niti biti v ničemer popolnoma gotov: niti da ljubiš in si ljubljen, ker ne veš, do kakšne mere so ti občutki iskreni."
Mislim, da je prijateljstvo približek alter egu, kajti nekatere stvari morajo ostati le v tebi in jih ne rabiš deliti z nikomer.

Najbolj sem se strinjala v njegovem prepričanju, da narava ne ljubi ničesar, kar je samotno in se vedno naslanja na neko oporo; najljubši prijatelj pa je najprijetnejša opora. Kaj nam pomeni, da občudujemo lepoto sveta, če pa nimamo nikogar, ki bi mu to lepoto opisali.



Ni komentarjev: